Jedro

Tožnica je lahko zahtevala zakonite zamudne obresti od pripoznanega zneska glavne terjatve še za čas pred vložitvijo tožbe, zato bi sodišče moralo odločiti tudi o tem delu zahtevka, ne pa zavreči spremembo tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v 2. točki izreka razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški strank so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče vzelo umik tožbe za znesek 952,00 SIT na znanje (1. točka) in zavrglo spremembo tožbe z dne 13.10.1998 (2. točka). Ugotovilo je, da glede na pripoznavo glavne terjatve sprememba tožbe na podlagi 1. odst. 190. čl. ZPP ni več dopustna, zaradi česar jo je zavrglo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in tožbenemu zathevku ugodi.

Pritožba poudarja, da je tožnica dne 14.10.1998 zvišala tožbeni zahtevek, istega dne pa je prejela vlogo tožene stranke, s katero le ta pripoznava prvotni tožbeni zahtevek. Sodišče je o navedbah in zahtevkih obeh strank odločalo na obravnavi 23.10.1998, tožnica pa je tožbeni zahtevek na podlagi 1. odst. 190. čl. ZPP zvišala do konca glavne obravnave. Tožena stranka pa temu ni ugovarjala. Zato bi moralo sodišče o zvišanju tožbenega zahtevka meritorno odločiti s sodbo. Sodišče pa je zavrglo tožbeni zahtevek za plačilo zamudnih obresti od pripoznanega zneska za čas od 5.8.1994 dalje do plačila.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo poudarja, da je pripoznala zahtevek z vlogo z dne 8.10.1998, tožnica pa je zvišala zahtevek dne 13.10.1998. Zato tožena stranka meni, da po priznanju dolga tožnica ni mogla več spreminjati tožbenega zahtevka. Ne glede na to tožena stranka meni, da je zvišani zahtevek v pretežnem delu že zastaran, saj tožnica zahteva plačilo zamudnih obresti od 5.8.1994 dalje, tožba pa je bila vložena 15.10.1998. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno.

Pritožba je utemeljena.

Tožnica je s tožbo z dne 27.11.1996 zahtevala od tožene stranke plačilo razlike odpravnine ob upokojitvi v višini 93.664,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe ter povrnitev stroškov postopka tudi z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila, vse v 8 dneh. S pripravljalno vlogo z dne 8.10.1998 pa je tožena stranka pripoznala le zahtevek tožnice v višini 92.712,00 SIT. Tožnica je nato z vlogo z dne 13.10.1998 znižala tožbeni zahtevek (glavnico) na pripoznani znesek, vendar pa je tožbo spremenila in zahtevala zakonite zamudne obresti od zneska 92.712,00 SIT za čas od 5.8.1994 dalje do plačila ter vstrajala na povrnitvi stroškov postopka. Tožena stranka temu ni ugovarjala in se ni udeležila glavne obravnave dne 23.10.1998. Glede na navedene podatke in dokazila v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka v celoti, temveč le pretežni del glavne terjatve, brez zamudnih obresti in stroškov postopka. Zaradi tega bi sodišče prve stopnje moralo odločiti o vseh tožbenih zahtevkih s sodbo, namesto tega pa je o glavni terjatvi odločilo s sodbo na podlagi pripoznave, za katero pa po zaključku pritožbenega sodišča glede na prej navedeno (tožena stranka ni pripoznala celotnega tožbenega zahtevka, tožnica pa je spremenila zahtevek glede obresti) niso bili podani pogoji po določbi 331. člena ZPP. Glede na navedeno zato niso bili izpolnjeni pogoji po 190. členu ZPP za zavrženje spremembe tožbe z dne 13.10.1998. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in na podlagi 3. točke 380. člena ZPP razveljavilo 2. točko izpodbijanega sklepa in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bo v nadaljevanju odločilo o spremenjenem zahtevku in ugovoru tožene stranke glede zastaranje dela tega zahtevka in o pritožbenih in nadaljnjih stroških postopka.