Jedro

Obtožnega predloga ni moč zavreči samo zaradi nepopolnega opisa kaznivega dejanja, ampak ga vrniti javnemu tožilcu v popravo (čl. 263/II ZKP).

Izrek

Pritožbi javnega tožilca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je bil po I. odst. 438. čl. v zvezi s I. odst. 270. čl. Zakona o kazenskem postopku zavržen obtožni predlog temeljnega javnega tožilstva zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po 56. čl. KZ RS.

Proti takšnemu sklepu se je pravočasno pritožil javni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter kršitve kazenskega zakona in predlagal, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi "in dopusti obtožni predlog".

Pritožba je utemeljena.

Javni tožilec ima nedvomno prav, da naj bi šlo v obravnavanem primeru tudi po oceni prvostopnega sodišča, ki je razvidna iz razlogov izpodbijanega sklepa, le za formalno pomanjkljivost obtožnega akta, to je konkretnega obtožnega predloga. V takem primeru pa je prvostopno sodišče po upravičenem mnenju javnega tožilca napačno uporabilo določbe I. odst. 270. čl. Zakona o kazenskem postopku, kajti po tem določilu bi prvostopno sodišče lahko postopalo le, če bi ugotovilo, da dejanje, ki je predmet obtožbe, sploh ni kaznivo dejanje, ampak na primer morda le prekršek. Ne bi pa smelo obtožnega akta zavreči le zaradi eventuelne formalne pomanjkljivosti. Zato je v pritožbi pravilno predlagano, da bi moralo v takem primeru prvostopno sodišče ravnati v smislu II. odst. 263. čl., če je že ugotovilo, da obtožni akt ni bil sestavljen v smislu I. odst. 435. čl. Zakona o kazenskem postopku, in kot naj bi bilo to običajno v sprejeti sodni praksi. Tako je bilo potrebno izpodbijani sklep o zavrženju razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

V tem postopku naj se obtožni akt vrne javnemu tožilcu v popravo, v kolikor bo sodišče ponovno ocenilo, da ni povsem popolen, sicer pa iz sodbe Vrhovnega sodišča niti ne izhaja, da naj bi bili obe prejšnji sodbi razveljavljeni zaradi nepopolnega obtožnega akta oziroma nepopolnega opisa v prvostopni sodbi, ki je bil povzet iz obtožnega akta, pač pa zaradi nepopolnih razlogov oziroma bistvenih kršitev v zvezi z razlogi obeh sodb.