Jedro

Tožena stranka je napravila napačno dokazno oceno, ko ni sledila mnenju izvedenke, saj je že iz fotografij nedvomno razvidno, da je vlaga prisotna. Torej so bili zmotno presojani dokazi, saj je ugotovljeno dejansko stanje v nasprotju s podatki spisa.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Javnega stanovanjskega sklada občine A. št. 3631-84/6390/2016 (3114) z dne 22. 4. 2017 odpravi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem ugotovil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 600 točk. Na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta bodo stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 625 točk, tistim pa, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno.

2. V obrazložitvi odločbe prvostopenjski organ pojasnjuje, da je dne 24. 9. 2016 objavil javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, na katerega se je prijavila tudi tožnica. V nadaljevanju obrazložitve prvostopenjski organ na splošno pojasnjuje, katere kategorije so se točkovale in v zvezi s tožnico pojasnjuje, iz katerih točkovalnih kategorij je dosegla točke. Ugotavlja, da je bila ocenjena s skupno 600 točkami, glede na število razpisanih stanovanj pa bodo stanovanja zagotovljena tistim upravičencem, ki so uvrščeni na prednostno listo A1, ki so dosegli 625 točk in več.

3. Tožnica se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. V zvezi s tožničino pritožbeno navedbo, da ji niso bile priznane točke iz naslova zdravstvenih razmer, je pojasnil, da iz zdravstvene dokumentacije izhaja, da ima ona in njen mož astmo. S tem je izpolnjen pogoj, da ima tožnica oziroma njen družinski član kronično bolezen zgornjih dihal ali astmo, kar je eden od pogojev za upravičenost do točk iz naslova zdravstvenih razmer. Drugi pogoj pa zahteva, da je v stanovanju, v katerem prebiva tožnica, prisotna vlaga. Glede vlage je komisija opravila ogled, pri čemer iz zapisnika o ogledu izhaja, da naj se odbitne točke za vlago ne upoštevajo. Iz poročila izvedenke o prisotnosti vlage, ki ga je priložila tožnica, pa izhaja, da je v stanovanju prisotna vlaga, vendar po oceni tožene stranke niso navedeni ustrezni razlogi glede vzrokov. Tožena stranka navaja, da se izvedenka zavajujoče sklicuje na gradbene stike, ki naj bi puščali vodo. V poročilu je napačno tolmačeno izrazoslovje „nastaja toplotni most“, saj toplotni most ne more nastajati, ampak lahko zgolj je ali pa ga ni. Poleg tega toplotni mostovi niso prepovedani. Toženi stranki tudi ni jasno, kaj pomeni izraz „slaba izolacija“ in s kakimi merili je to bilo to ugotovljeno. Iz navedenih razlogov se mnenje izvedenke ne more upoštevati. Nedvomno pa je vlaga v loži prisotna, saj je loža zasteklena in neogrevana. Glede na poročilo izvedenke je mogoče zaključiti, da je sicer v stanovanju prisotna vlaga, vendar pa ta ne izvira iz gradnje, ampak iz načina bivanja.

4. Tožeča stranka v tožbi navaja, da čeprav je vlaga v stanovanju jasno vidna, je komisija prvostopenjskega organa kljub temu dejstvu zapisala, da ni vidne vlage. Že v postopku na prvi stopnji je tožnica zatrjevala, da je v stanovanju vidna vlaga. Nesprejemljiva je trditev tožene stranke, da bi morala obstoj vlage dokazovati z mnenjem izvedenca že ob oddaji vloge. Prosilci, ki se uvrstijo na listo A1, so finančno šibki ter mnogim predstavlja že plačilo takse za prijavo strošek. Nikakor pa ni sprejemljivo, da bi morali plačati izvedencu 200,00 EUR. Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijani akt odpravi in vrne zadevo v nov postopek.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da izvedeniškega poročila o prisotnosti vlage ne gre obravnavati kot izvid in mnenje izvedenca v smislu 189. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ampak kot običajno dokazno listino. Ker komisije najemodajalca razpolagajo s strokovnim znanjem, potrebe po imenovanju izvedencev v teh primerih ni. Tožnica pred ogledom komisije ni predložila dokazila pristojnega izvedenca. Razen tega tožnica na ugotovitev komisije ni imela pripomb. Prvostopenjski organ na izvedeniško poročilo ni vezan, ampak ga mora presoditi kot enega izmed listinskih dokazov. Poleg tega so komisije najemodajalcev strokovno usposobljene za presojo, ali je v prosilčevem stanovanju vlaga. V izvedeniškem poročilu pa niso navedeni ustrezni razlogi glede vzrokov za obstoj vlage. Sklicevanje na gradbene stike, ki naj bi puščali vodo, je zavajajoče. Tožnica tako ni uspela dokazati, da je v stanovanju vlaga. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožnica v pripravljalni vlogi navaja, da je ni nihče opozoril, da je potrebno pri oddaji vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja najeti še sodnega izvedenca.

7. Tožba je utemeljena.

8. Sodišče ugotavlja, da je v navedenem upravnem sporu med strankama sporno vprašanje, ali bi prvostopenjski organ tožnici moral priznati točke pri točkovalni kategoriji, ki se nanaša na zdravstvene razmere. Konkretno je med strankama sporno vprašanje, ali je v stanovanju vlaga, saj bi v tem primeru tožnica pridobila dodatne točke glede na to, da imata tako ona kot njen mož astmo in ta drugi pogoj (obstoj bolezni) med strankama ni sporen.

9. Skladno s 7. točko obrazca, ki je sestavni del Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, se zdravstvene razmere točkujejo v primeru, če gre za kronično bolezen zgornjih dihal ali astmo in če je v stanovanju vlaga, pri čemer mora biti predloženo bodisi dokazilo pristojnega izvedenca, ali pa če to ugotovi komisija razpisnika ob samem ogledu. Tožnica je v postopku predložila mnenje izvedenke in tožena stranka ga je upoštevala v tem smislu, da se je do njega tudi vsebinsko opredelila, čeprav mu ni sledila. S tem v zvezi tožena stranka navaja, da naj bi bile zavajajoče trditve izvedenke, ki se v mnenju sklicuje na gradbene stike, pri čemer tožena stranka ne pojasni, zakaj naj bi bile te navedbe zavajajoče. Nadalje tožena stranka navaja, da se ne strinja s trditvijo, da nastaja toplotni most, saj po njenem mnenju toplotni most je ali pa ni. Ne glede na navedeno stališče tožene stranke sodišče ugotavlja, da iz fotografij, ki so priložene k mnenju, nedvomno izhaja, da vlaga v stanovanju je. Tudi če toplotni mostovi niso prepovedani, pa obstaja dejstvo, da vlaga obstaja in tožena stranka ne zatrjuje, da so fotografije napačne. Nadalje tožena stranka tudi navaja, da ni jasno, kaj pomeni izraz „slaba izolacija“, pri čemer sodišče ocenjuje, da je iz mnenja dovolj jasno razvidno, da je mišljena slaba toplotna izolacija objekta. Tožena stranka tudi navaja, da vlaga je prisotna ter da je glede na poročilo izvedenke mogoče zaključiti, da je sicer v stanovanju prisotna vlaga, vendar pa ta ne izvira iz gradnje, ampak iz načina bivanja. To pa je po presoji sodišča ravno v nasprotju z ugotovitvami izvedenke, ki v svojem mnenju navaja, da je konstantna prisotnost vlage in plesni v stanovanju zaradi slabe izolacije objekta in zamakanja za robovi fasadnih plošč, pri čemer se po navedbah najemnika plesnivi madeži sprotno čistijo in odstranjujejo. Iz navedenega mnenja ne izhaja, da naj bi bila vlaga zaradi napačne uporabe stanovanja. Iz mnenja tudi izhaja, da gre za slabo toplotno izolacijo in slabo vzdrževan objekt, ugotovljeno je tudi zamakanje za robovi fasadnih elementov. Nadalje je ugotovljena slaba izolacija na treh zunanjih, vogalnih delih stanovanja in neustrezno izolirana fasadna zapora. Sodišče meni, da je mnenje dovolj razumljivo napisano, vlaga pa je razvidna tudi iz številnih priloženih fotografij. V konkretnem primeru je bilo podano mnenje izvedenke in ima to mnenje značaj dokaza, kot ga določa 189. člen ZUP. Če je svoje mnenje podala tudi komisija prvostopenjskega organa, ki je drugačno od mnenje izvedenke, to še ne pomeni, da mnenje izvedenke nima značaja dokaza iz 189. člena ZUP.

10. Glede na vse zgoraj navedeno sodišče meni, da je tožena stranka napravila napačno dokazno oceno, ko ni sledila mnenju izvedenke, saj je že iz fotografij nedvomno razvidno, da je vlaga prisotna. Torej so bili zmotno presojani dokazi, saj je ugotovljeno dejansko stanje v nasprotju s podatki spisa, zaradi česar je sodišče iz razlogov po 2. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter vrnilo zadevo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

11. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. V takem primeru ima namreč sodišče v skladu z 1. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.