Jedro

Nepravdno sodišče v postopku delitve solastnine nima pooblastila presojati med udeleženci spornega vprašanja velikosti solastnega deleža posameznega solastnika na predmetu delitve. Presoja o tem je pridržana pravdnemu sodišču, če je po prekinitvi nepravdnega postopka v postavljenem roku vložena ustrezna tožba.

Prekinitev postopka in napotitev na pravdno ni pogojena s posebnim predlogom katerega od udeležencev nepravdnega postopka, sodišče mora takšno odločitev na podlagi tretjega odstavka 155. člena ZNP-1 sprejeti vedno, ko je podan eden od dejanskih stanov iz te določbe. Prekinitev nepravdnega postopka in napotitev na pravdo tudi nista vezani le na določeno fazo postopka, prekluzije v tem smislu ni.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek (I. točka izreka), nasprotna udeleženca A. A. in B. A. je napotilo na pravdo, da zoper predlagateljico C. C. vložita tožbo z ustrezno oblikovanim tožbenim zahtevkom, da je njun solastni delež na nepremičninah ID znak: 0000-2656-1, ID znak: 0000-2656-2 ter na nepremičninah parc. št. 1850/23, 1850/24 in 1850/9, vse k. o. 0000, na račun vlaganj večji od njunih deležev, kot so vknjiženi v zemljiški knjigi (II. točka izreka), in sklenilo, da morata nasprotna udeleženca tožbo vložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa, ker bo sicer postopek nadaljevalo (III. točka izreka), pri čemer se nepravdni postopek prekine za 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa oziroma do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka (IV. točka izreka).

2.Prva predlagateljica C. C. je vložila pritožbo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek ter priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da predmetni nepravdni postopek traja od leta 1996. Predlagateljici je v vseh teh letih onemogočena raba solastnih nepremičnin. V preteklih letih je ob tedaj še neizoblikovani sodni praksi glede pravice do uporabnine ostajala brez kakršnegakoli denarnega nadomestila. Sedanje stanje in trajanje postopka je nekaj, kar ustreza nasprotnima udeležencema, prikrajšanje predlagateljice pa je vedno večje. Postopek je bil zaradi napotitev na pravdo že večkrat prekinjen. Nedopustno je, da nasprotna udeleženca v zvezi z zadnjo cenitvijo zaradi izvedbe delitve podata navedbe o domnevnih vlaganjih, pri tem pa sta za to "nagrajena" z novo prekinitvijo postopka. V prvi vrsti sta predlog za prekinitev postopka nasprotna udeleženca v vlogi z dne 28. 3. 2024 podala prepozno. Sodišče njunih navedb ne sme upoštevati, saj pomenijo podaljševanje postopka. Z domnevnimi vlaganji sta bila nasprotna udeleženca seznanjena že prej. Če bo izpodbijani sklep ostal v veljavi, to pomeni, da bi lahko nasprotni udeleženci v tovrstnih postopkih z vedno novimi navedbami vedno znova dosegli prekinitev postopka, predlagatelja pa bi s tem dejansko prikrajšali za izvedbo postopka delitve. Da gre za le za manever zavlačevanja, se vidi po tem, kdaj sta nasprotna udeleženca podala predlog za prekinitev, ter kako spreminjata svoje navedbe. Vlaganja v letu 2003 so bila opravljena že po veljavnosti Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) in jih ni mogoče upoštevati. Pa tudi glede predhodnih vlaganj nasprotna udeleženca niti ne zatrjujeta kakšnega dogovora, po katerem bi jima pripadal višji delež (in tudi kakšen). V postopek sta vstopila v letu 2022 in glede na njuno starost onadva gotovo nista nič vlagala. Prav tako je evidentno, da četudi nasprotnima udeležencema karkoli pripada iz naslova vlaganj, lahko to uveljavljata neodvisno od postopka delitve solastnine. Za to ne potrebujeta napotitvenega sklepa ter tak postopek lahko teče tudi po zaključku postopka delitve, zaradi česar prekinitev postopka ni potrebna (VSL I Cp 801/2023). Del zahtevka glede domnevnih vlaganj je tudi v vsakem primeru zastaran, poleg tega se vsa vlaganja sploh ne nanašajo na preostalo nepremičnino, ki je še predmet delitve. Na podlagi istovrstnih navedb o vlaganjih je sodišče nasprotna udeleženca že napotilo na pot pravde, zato ni dopustno ponovno prekinjati postopka.

3.Nasprotna udeleženca v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev pritožbe in priglašata stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je predmetni nepravdni postopek zaradi delitve solastnega premoženja prekinilo na podlagi določila tretjega odstavka 155. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) v zvezi z 9. členom ZNP-1, ker je ugotovilo, da je med udeleženci sporen solastni delež na predmetu delitve - nepremičninah, pri čemer je pravico nasprotnih udeležencev štelo za manj verjetno. Odločitev je pravilna.

6.Domet presoje sodišča v nepravdnem postopku je omejen. Tako nepravdno sodišče v postopku delitve solastnine nima pooblastila presojati med udeleženci spornega vprašanja velikosti solastnega deleža posameznega solastnika na predmetu delitve. Presoja o tem je pridržana pravdnemu sodišču, če je po prekinitvi nepravdnega postopka v postavljenem roku vložena ustrezna tožba.

7.Prva predlagateljica v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru sporna velikost solastnih deležev nasprotnih udeležencev na nepremičninah, ki so še predmet tega nepravdnega postopka, to je ID znak: 0000-2656-1, ID znak: 0000-2656-2 in parc. št. 1850/23, 1850/24 ter 1850/9, vse k. o. 0000. Nasprotna udeleženca namreč trdita, da je njun solastni delež zaradi izvršenih vlaganj dejansko večji, kot je tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Glede na takšno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je treba predmetni nepravdni postopek prekiniti in nasprotna udeleženca napotiti, da zatrjevani večji solastni delež uveljavljata v pravdnem postopku zoper pritožnico - prvo predlagateljico.

8.Neutemeljen je primarni pritožbeni očitek, da sta nasprotna udeleženca predlog za prekinitev postopka podala prepozno. Prekinitev postopka in napotitev na pravdno namreč sploh ni nujno pogojena s posebnim predlogom katerega od udeležencev nepravdnega postopka, sodišče mora takšno odločitev na podlagi tretjega odstavka 155. člena ZNP-1 sprejeti vedno, ko je podan eden od dejanskih stanov iz te določbe. Prekinitev nepravdnega postopka in napotitev na pravdo tako tudi nista vezani le na določeno fazo postopka, prekluzije v tem smislu ni.

9.Pritožnica prav tako neutemeljeno uveljavlja, da gre v obravnavani zadevi le za manever zavlačevanja nasprotnih udeležencev. Za presojo izpodbijanega sklepa je pravno odločilno le dejstvo, da je med udeleženci spor o velikosti njihovega solastnega deleža. Kakor hitro je sodišče prve stopnje to ugotovilo, skladno s tretjim odstavkom 155. člena ZNP-1 ni imelo druge možnosti, kot da je izdalo izpodbijani sklep. Če ne bi tako ravnalo, bi preseglo pooblastila, ki jih ima sodišče v nepravdnem postopku. Presoja, ali so vlaganja nasprotnih udeležencev dejansko imela kakšne stvarnopravne posledice, kot tudi presoja ugovora zastaranja, bo tako stvar pravdnega postopka, če bo tožba pravočasno vložena.

10.Končno tudi pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi II P 2522/2006 z dne 12. 5. 2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2976/2008 z dne 22. 10. 2008 ni ovira za prekinitev predmetnega postopka in napotitev nasprotnih udeležencev na pravdo glede zahtevka, da je njun solastni delež na konkretnih nepremičninah večji. Z navedeno sodbo je bil namreč pravnomočno zavrnjen tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je pravni prednik nasprotnih udeležencev D. A. izključni lastnik prizidka ter garaže in zemljišča, na katerem stojita na parc. 1850/3 k. o. 0000 skupaj s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. To pa ni istovetno zahtevku, da je solastni delež nasprotnih udeležencev večji kot je tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi, poleg tega ni identična dejanska podlaga, ki jo je treba zatrjevati v obeh primerih. Procesna ovira res iudicata (prim. 319. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) tako ni podana.

11.Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP in 366. členom ZPP, vsi v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Zveza:

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 9, 155, 155/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 319

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.