Jedro

V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da je bil račun za izvedena dela po vlogi vlagateljice in tožnika kot sovlagatelja izstavljen 25. 5. 2013, kot sledi iz knjigovodskih (davčnih) evidenc, ki jih je vlagateljica predložila v obnovljenem postopku. Tej ugotovitvi tožnik z navedbami v tožbi ne ugovarja. Nesporen je tudi datum oddaje vloge na Javni poziv (28. 5. 2013). Ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je torej glede na določbe Javnega poziva šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega Javnega poziva.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je v zadevi Javnega poziva 18SUB-OB13 „Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb“ (v nadaljevanju Javni poziv), tožnikovo vlogo za pridobitev nepovratne finančne spodbude za naložbo vgradnje lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi na naslovu A., št. 36008 – 7501/2013, z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka zavrnila in v 2. točki izreka razveljavila odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude št. 36008 7501 /2013 – 1O 2 z dne 4. 9. 2013. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožniku z odločbo iz 2. točke izreka kot sovlagatelju dodeljena nepovratna finančna spodbuda, za katero je zaprosil, ter da je bila 23. 9. 2013 sklenjena pogodba o dodelitvi sredstev.

Po prejemu dokumentacije o zaključku naložbe, med katero je tudi račun št. 66C 2013 z dne 25. 5. 2013 s pripisom datuma opravljene storitve 25. 5. 2013 izvajalca B. d. o. o., Ljubljana, je toženka ugotovila, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge (28. 5. 2013), kar je v nasprotju z določbami javnega poziva.

Zato je uvedla obnovo postopka in v pravnomočno obnovljenem postopku ponovno ocenila vso prejeto dokumentacijo. Vlagateljica obravnavane naložbe (katere sovlagatelj je bil tožnik) je v obnovljenem postopku posredovala dokazila: kopijo računa izvajalca št. 66C 2013 z dne 31. 5. 2013 s pripisom opravljene storitve dne 31. 5. 2013, izjavo o zaključku naložbe z navedbo datuma računa 31. 5. 2013, knjigo izdanih računov za mesec maj, september in november, izvajalčevi kartici partnerjev za obračunsko obdobje od januarja do aprila 2013, izjavo izvajalca, da je izdal račun št. 66C z dne 31. 5. 2013, veljaven in plačan 24. 4. 2013, o prejetem predplačilu dne 4. 6. 2013 ter da je bil izdani račun št. 138-1 z dne 20. 9. 2013 veljaven in plačan. Dne 10. 1. 2014 je izvajalec z elektronskim sporočilom poslal pojasnilo v zvezi z računom št. 66C 2013 in fotokopijo knjige izdanih računov za davčno obdobje 5/2013. Dne 17. 1. 2014 in 22. 1. 2014 je vlagateljica poslala še dopis s fotokopijo zapisnika o opravljeni montaži z dne 31. 5. 2013 ter dobavnico proizvajalca oken C. št. ST-VS-LS-390880 z dne 21. 5. 2013. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je bila obravnavana naložba dejansko izvedena 25. 5. 2013, ko je bil izdan račun št. 66C 2013, kot to izhaja tudi iz evidence izdanih računov za davčno obdobje 5/2013, in torej pred oddajo vloge dne 28. 5. 2013. To pa je v nasprotju z določbami Javnega poziva, po katerih mora biti naložba izvedena po oddaji vloge, zato pogoji za dodelitev zaprošene spodbude niso izpolnjeni. Na naknadno, v obnovljenem postopku predloženem računu, naj bi bila datum računa in datum opravljanja storitve popravljena za potrebe uveljavljanja spodbude pri Eko skladu. Tudi pojasnilo izvajalca, da je bil račun prvotno izdan 25. 5. 2013 in popravljen na opozorilo vlagateljice, prav tako podatek o tem v glavni knjigi (v knjigi DDV pa naj bi se to pozabilo popraviti), naj bi bilo sestavljeno z enakim namenom. Zapisnik izvajalca o montaži z dne 31. 5. 2013 je bil predložen naknadno in ni opremljen z ID številko, na podlagi katere bi ga bilo mogoče preveriti, enako velja za garancijski list, zato tudi za te listine toženka meni, da so sestavljene naknadno, za potrebe uveljavljanja spodbude. Predložena dobavnica dokazuje le, da so bila okna dobavljena 21. 5. 2013, kar je pred izstavitvijo obeh računov s št. 66 C 2013, zato ne more izkazovati datuma naložbe.

Po mnenju tožene stranke imata večjo dokazno vrednost prvotno izdani račun z dne 25. 5. 2013, ki je zaveden v DDV knjigah, in ki izkazuje, da je bila storitev opravljena 25. 5. 2013, kot kasneje predložene dokumentacija.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi navaja, da je z deli končal septembra 2013 in da je bil s strani izvajalca B. d. o. o. izdan račun št. 138-1-/2013 na podlagi predračuna št. 2013STAB109 z dne 19. 6. 2013. Tudi vloga naj bi nosila številko 36008-7534/2013-6 in ne 36008-7501/2013 – 13 O2, ki je navedena v izpodbijani odločbi, zaradi česar naj se je tudi ne bi dalo preizkusiti. Toženki očita, da se zmotno sklicuje na odločbo druge solastnice stavbe na naslovu A., št. 36008-7501/2013-13 O1, in na v tej zadevi predloženi sporni račun, ki pa naj ne bi imel povezave z izdajo odločbe, ki jo izpodbija tožnik. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povrnitev stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke, kolikor se z njimi ne strinja in predlaga zavrnitev tožbe ter povračilo stroškov postopka. Glede na tožbene navedbe pojasnjuje, da sta vlagateljica in tožnik kot sovlagatelj 28. 5. 2013 na predpisanem obrazcu vložila vlogo, ki sta ji priložila ponudbo izvajalca št. 2013STAB96 z dne 20. 5. 2013. Poudarja, da je tožnik na tej vlogi naveden kot sovlagatelj. O tej vlogi je bilo odločeno vlagateljici z odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude št. 36008-7501/2013-2 O1, sovlagatelju, tj. tožniku pa z odločbo št. 36008-7501/2013 O2 z dne 4. 9. 2013. Toženka ne nasprotuje tožbeni trditvi, da se vloga št. 36008-7534/2013-1 glasi na tožnikovo ime, saj je v tej vlogi naveden kot vlagatelj, D.D. pa kot sovlagateljica, račun št. 138-1/2013, ki je bil izdan na podlagi predračuna št. 2013STAB109 z dne 19. 6. 2013 pa ni bil predložen v postopku pod št. 36008-7501/2013, temveč v postopku pod št. 36008-7534/2013-1. Tožba ni utemeljena.

Po 1. točki Javnega poziva so predmet javnega poziva nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost večstanovanjskih stavb na območju Republike Slovenije za nove naložbe. Po drugem odstavku 1. točke je nova naložba tista naložba, za katero je izvajalec naložbe investitorju, ki financira naložbo in uveljavlja pravico do nepovratne finančne spodbude, izdal ustrezen predračun za izvedbo enega ali več ukrepov, ki bodo izvedeni po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude.

Glede izplačila dodeljene nepovratne finančne spodbude pa je v 9. točki Javnega poziva določeno, da se spodbuda izplača prejemniku po predložitvi dokazil o zaključku naložbe, ki vključujejo poleg originalne izjave o zaključku naložbe in fotografij izvedene naložbe tudi izstavljeni račun izvajalca naložbe s popisom del in materiala za celoten obseg naložbe, pri čemer je izrecno določeno še, da se datum izdaje računa šteje za datum izvedene naložbe, če iz podatkov na računu oziroma posameznih verodostojnih dokumentov, priloženih dokumentaciji za izplačilo nepovratne finančne spodbude, ne izhaja drugače. Po povedanem je predmet razpisa in s tem predmet financiranja na način nepovratne finančne spodbude samo nova naložba, to je naložba, ki je bila izvedena po oddaji vloge za pridobitev spodbude, s tem da se za datum izvedene naložbe praviloma upošteva datum izdaje računa, ki ga izstavi izvajalec naložbe. Drug oziroma drugačen datum izvedene naložbe se upošteva, če je razviden iz podatkov na računu ali iz drugih verodostojnih listin, ki so priložene dokumentaciji za izplačilo spodbude, torej samo v primeru, če je razviden iz listinske dokumentacije, ki jo je treba predložiti ob zaključku naložbe.

V konkretnem primeru pa je bilo ugotovljeno, da je bil račun za izvedena dela po vlogi vlagateljice in tožnika kot sovlagatelja št. 36008-7501/2013 izstavljen 25. 5. 2013, kot sledi iz knjigovodskih (davčnih) evidenc, ki jih je vlagateljica predložila v obnovljenem postopku. Tej ugotovitvi tožnik z navedbami v tožbi ne ugovarja. Nesporen je tudi datum oddaje vloge na Javni poziv (28. 5. 2013). Ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je torej glede na citirane določbe Javnega poziva šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega Javnega poziva.

Tožnik sicer v tožbi navaja, da je toženka napačno ugotovila dejansko stanje, ker so bila dela po predračunu št. 2013STAB109 z dne 19. 6. 2013 končana šele septembra 2013, vendar je ta očitek očitno neutemeljen in temelji na tožnikovem zmotnem prepričanju, da se izpodbijana odločitev nanaša na njegovo vlogo št. 36008-7534/2013-6 in ne na odločitev o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude v zadevi št. 36008-7501/2013. Iz listin v predloženem spisu je namreč razvidno, da je tožnik sovlagatelj v zadevi št. 36008-7501/2013, ki se je nanašala na vgradnjo lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski hiši po ponudbi izvajalca B. d. o. o., Ljubljana, št. 2013STAB96 z dne 20. 5. 2013. Zato mu je bila 4. 9. 2013 izdana odločba o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude v višini 673,74 EUR, ki jo je toženka z 2. točko izreka izpodbijane odločbe tudi razveljavila. Morebitna okoliščina, da so bila dela po drugi ponudbi oz. predračunu št. 2013STAB109 z dne 19. 6. 2013 zaključena septembra 2013, pa ni pravno odločilna za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, saj se tudi po tožnikovih navedbah ta okoliščina nanaša na drugo zadevo dodeljevanja sredstev in sicer na zadevo št. 36008-7534/2013-6. Zato s temi podatki ni mogoče izpodbijati pravilnosti in zakonitosti odločbe, ki se nanaša na naložbo po ponudbi 2013STAB96, ki je obravnavana v zadevi št. 36008-7501/2013. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.