Posredovanje podatkov o lastniku motornega vozila

Datum

03.06.2024

Številka

07120-1/2024/216

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Upravne enote

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja podatkov o lastniku motornega vozila odvetniški družbi. Slednja svojo zahtevo utemeljuje na 10. členu Zakona o odvetništvu, saj potrebuje podatke za to, da lahko ustrezno ukrepa in stopi v kontakt z lastnikom vozila, ki zaseda parkirno mesto odvetniške družbe v parkirni hiši. Ker upravni organ ni prepričan, da so zaprošeni podatki dejansko potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi, sprašujete, ali odvetniški družbi lahko posredujete podatke o lastniku motornega vozila.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Odvetnik lahko osebne podatke lastnika motornega vozila od upravne enote skladno s šestim odstavkom 64. člena ZMV-1 pridobi pod pogoji, ki jih predpisuje 10. člen ZOdv. Eden izmed pogojev je, da zahtevane osebne podatke potrebuje za opravljanje dejanj, ki sodijo med storitve odvetniškega poklica, v posamični zadevi.

Upravna enota mora o zahtevi odvetniške družbe za posredovanje osebnih podatkov odločiti skladno z 41. členom ZVOP-2, odvetniška družba pa ima zoper to odločitev pravico vložiti pritožbo pri IP.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da v okviru mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa mora opraviti upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost zanjo. Prav tako IP izpostavlja, da skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZVOP-2 v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig nastopa kot pritožbeni organ, zaradi česar v mnenju ne sme prejudicirati svoje odločitve.

Šesti odstavek 64. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17 in 92/20 – ZPrCP-E; v nadaljevanju ZMV-1) določa, da lahko osebne podatke iz evidence registriranih vozil uporabnikom, ki so za njihovo pridobitev pooblaščeni z zakonom, posredujejo tudi upravne enote. IP je v mnenju št. 07121-1/2021/1892 z dne 23. 9. 2021 že izpostavil, da morajo biti uporabniki za upravičenost pridobivanja podatkov na podlagi te določbe pooblaščeni z zakonom, kar pomeni, da morajo imeti podlago v smislu točke c ali e prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Odvetnik lahko osebne podatke lastnika motornega vozila od upravne enote pridobi pod pogoji, ki jih predpisuje 10. člen Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZOdv).

Skladno z določbo 10. člena ZOdv morajo, ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.

Odvetnik je torej upravičen do pridobivanja osebnih podatkov, kadar te podatke potrebuje za opravljanje dejanj, ki sodijo med storitve odvetniškega poklica. Storitve odvetniškega poklica so v skladu z določbo 2. člena ZOdv pravno svetovanje, zastopanje in zagovarjanje stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavljanje listin in zastopanje stranke v njihovih pravnih razmerjih. Če odvetnik pridobiva osebne podatke iz evidence registriranih vozil, je takšno pridobivanje podatkov zakonito, kadar odvetnik te podatke pridobiva za namene oprave katerekoli storitve iz 2. člena ZOdv.

Odvetnik mora v zahtevi za posredovanje podatkov jasno opredeliti posamično zadevo, v zvezi s katero pridobiva osebne podatke, torej konkretno pravno razmerje, v katerem je odvetnikova stranka in v zvezi s katerim je odvetnik pooblaščen stranki nuditi določeno storitev. Tudi iz sodbe Upravnega sodišča št. U 936/99 izhaja, da »ni dovolj izkazati pooblastilno razmerje. Odvetnik mora za pridobitev osebnih podatkov izkazati tudi potrebo po tem podatku glede konkretnega procesnega dejanja v okviru zastopanja.« Po mnenju IP sme torej odvetnik pridobiti posamezne osebne podatke le, kadar so potrebni za zastopanje stranke v konkretni zadevi. Odvetniški poklic je namreč primarno namenjen pravni pomoči in zastopanju strank v posamičnih zadevah, ne pa splošnemu pridobivanju osebnih podatkov oseb za urejanje lastnih razmerij.

Ob tem IP dodaja, da je treba pri postopku posredovanja osebnih podatkov, ki ga izvedejo osebe javnega sektorja, upoštevati tudi določbe 39. člena in 41. člena ZVOP-2. Vsebina zahteve za posredovanje osebnih podatkov je predpisana v prvem odstavku 41. člen ZVOP-2. Četrti odstavek 41. člena ZVOP-2 pa določa, da lahko vlagatelj v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig, zahteva, da o njegovi vlogi najprej odloči nadzorni organ. Kadar ta zavrne zahtevo ali kadar na prvi stopnji odloča nadzorni organ sam, lahko vlagatelj zahteva sodno varstvo, o katerem odloča pristojno sodišče v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.

Glede na navedeno vam predlagamo, da o zahtevi odvetniške družbe odločite skladno z 41. členom ZVOP-2, upoštevaje podane materialnopravne napotke IP, odvetniška družba pa ima zoper vašo odločitev nato pravico vložiti pritožbo pri IP.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka