Jedro

Dolžnik smiselno ugovarja primernosti izvršilnega naslova

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo kot neutemeljen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi istega sodišča opr.št. In 35/98 z dne 24.9.1998. Proti sklepu je dolžnik vložil pritožbo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje ali spremembo sklepa. Navaja, da se prvostopno sodišče ni izjasnilo o bistvu ugovora dolžnika, da predmeti niso dovolj opredeljeni, da bi bila možna izvršba na teh predmetih, torej se sklep šteje kot neobrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Glede kreditnih pogodb je terjatev že izpolnjena, saj to izhaja iz navedb ugovora, sodišče pa je tudi spregledalo, da je bilo po vložitvi izvršilnega predloga s sodbo Okrajnega sodišča v Trebnjem opr.št. P 34/95 z dne 23.9.1998 odločeno o premoženju bivših zakoncev, to je upnice in dolžnika in ni več razloga za izvršbo, saj je premoženje že razdeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so našteti v 50. čl. Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP), ki je veljal v času izdaje sklepa o izvršbi in je zato potrebno uporabiti njegove določbe tudi pri presoji utemeljenosti pritožbe proti izpodbijanemu sklepu. Dolžnik ponovno zatrjuje, da predmeti, ki jih po izvršilnem naslovu povzema predlog za izvršbo, niso dovolj opredeljeni, da bi bila možna izvršba nanje, torej smiselno ugovarja primernosti izvršilnega naslova za izvršbo (20. čl. ZIP). Takšne ugovore je dolžnik že podajal v pravdnem postopku opr.št. P 127/97 pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem, iz katerega izvira izvršilni naslov. Že v tem postopku je bilo ugotovljeno, da so predmeti dovolj določeni oziroma individualizirani. Tako ocenjuje tudi sodišče druge stopnje in pritožbene navedbe o tem pravilnega stališča prvostopnega sodišča ne morejo omajati. V ostalem pa dolžnik smiselno zatrjuje ugovorni razlog iz 8. tč. 50. čl. ZIP, češ da je terjatev deloma že izpolnjena (glede kreditnih pogodb) oziroma je prenehala glede na izdano sodbo v pravdnem postopku opr.št. P 34/95 z dne 23.9.1998, s katero naj bi bilo potrditvah pritožbe odločeno o skupnem premoženju strank.

Dolžnik je resda priložil ugovoru kot prilogi tudi kopiji dveh posojilnih pogodb, ki naj bi jih dolžnica priložila svoji pripravljalni vlogi v prej navedenem pravdnem postopku, kar pa še ne pomeni, da je prišlo do prenehanja terjatve po 8. tč. 50. čl. ZIP, saj dolžnik niti ne zatrjuje, da je sam obveznost po izvršilnem naslovu pravilno izpolnil. Brez podlage je tudi trditev o prenehanju veljave izvršilnega naslova, ker naj bi bilo skupno premoženje že razdeljeno. Takšno stališče ni razumljivo, saj bi izvršbo lahko preprečilo le dejstvo, da je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (4. tč. 50. čl. ZIP).

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe Zakona o izvršilnem postopku in se tudi pritožbeno sodišče strinja z razlogi izpodbijanega sklepa. Pritožbeni razlogi niso podani, enako velja glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. čl. ZIP).