Jedro

Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da tožnik zmanjšanja osnove za dohodnino iz 9. člena Zakona o dohodnini ni uveljavljal na pravilen način. Je pa dejstvo, da je iz njegove napovedi za odmero dohodnine nedvomno mogoče razbrati namen tožnika, da to olajšavo uveljavi. Ob taki situaciji, ko je imela vloga v delu, v katerem tožnik uveljavlja olajšavo zaradi porabe sredstev za namene iz 9. člena Zakona o dohodnini, evidentne pomanjkljivosti, bi moral upravni organ ravnati po 1. odstavku 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožniku bi bilo torej potrebno določiti kratek rok, da omenjene nepravilnosti, odpravi. Določilo 125. člena Zakona o davčnem postopku res predvideva, da lahko zavezanci za dohodnino zmanjšanje osnove za dohodnino uveljavljajo do poteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine to je do 31. marca za preteklo leto. Tudi ni sporno, da je tožnik napoved za odmero dohodnine vložil 31. 3. 2000. Vendar je treba v danem primeru glede pravočasnosti uporabiti 6. odstavek 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa: Če je sicer pravočasno vložena vloga nepopolna ali nerazumljiva, pa vložnik pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga je določila uradna oseba, se šteje, da je vloga pravočasna.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Glavnega urada Davčne uprave Republike Slovenije z dne 19. 2. 2002 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A, Izpostave B, z dne 20. 10. 2000, s katero je bila tožeči stranki odmerjena dohodnina za leto 1999. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka navedla, da so bili tožniku s prvostopenjsko odločbo o odmeri dohodnine za leto 1999, v osnovo za dohodnino upoštevani napovedani prejemki in katastrski dohodek v višini 62.986,00 SIT. Osnova za odmero dohodnine v višini 2.544.377,00 SIT je bila tožniku zmanjšana le za splošno olajšavo po 7. členu Zakona o dohodnini v višini 228.683,00 SIT. Olajšava zaradi porabe sredstev za namene iz 9. člena Zakona o dohodnini, ki jo je tožnik upošteval pri izračunu dohodnine, z odločbo prve stopnje tožniku ni bila priznana iz razloga, ker omenjene olajšave ni uveljavljal. Navaja, da je iz davčne napovedi razvidno, da je tožnik v poglavju B I/4 označil 3 % in temu odstotku dodal oznaki - puščici od zgoraj in navzdol. Olajšave za porabo sredstev za namene iz 9. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 7/95 in 44/96) je potrebno uveljaviti v denarnem znesku, ki je bil za te namene porabljen. Po določbi 125. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 91/98 in 108/99) lahko zavezanci za dohodnino zmanjšanje osnove za dohodnino uveljavljajo do poteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine. Napoved se vloži najkasneje do 31. marca za preteklo leto.

Tožena stranka pritrjuje stališču organa prve stopnje, da tožniku olajšava zaradi porabe sredstev za namene iz 9. člena Zakona o dohodnini pravilno ni bila upoštevana, saj tožnik te olajšave v svoji davčni napovedi ni uveljavljal na pravilen način.

Tožeča stranka se s tako odločitvijo tožene stranke ne strinja. Navaja, da so v obrazložitvi odločbe tožene stranke delno navedena lažna pojmovanja. Meni, da je bila njegova napoved za odmero dohodnine dovolj jasno predstavljena, zato bi morala biti jasna vsakemu referentu.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri svoji odločitvi na podlagi razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba je utemeljena.

Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da tožnik zmanjšanja osnove za dohodnino iz 9. člena Zakona o dohodnini ni uveljavljal na pravilen način. Je pa dejstvo, da je iz njegove napovedi za odmero dohodnine nedvomno mogoče razbrati namen tožnika, da to olajšavo uveljavi. Ob taki situaciji, ko je imela vloga v delu, v katerem tožnik uveljavlja olajšavo zaradi porabe sredstev za namene iz 9. člena Zakona o dohodnini, evidentne pomanjkljivosti, bi moral upravni organ ravnati po 1. odstavku 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožniku bi bilo torej potrebno določiti kratek rok, da omenjene nepravilnosti, odpravi. Določilo 125. člena Zakona o davčnem postopku res predvideva, da lahko zavezanci za dohodnino zmanjšanje osnove za dohodnino uveljavljajo do poteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine to je do 31. marca za preteklo leto. Tudi ni sporno, da je tožnik napoved za odmero dohodnine vložil 31. 3. 2000. Vendar je treba v danem primeru glede pravočasnosti uporabiti 6. odstavek 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa: Če je sicer pravočasno vložena vloga nepopolna ali nerazumljiva, pa vložnik pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga je določila uradna oseba, se šteje, da je vloga pravočasna.

Glede na navedeno bi moral torej organ prve stopnje tožnika pozvati, da pomanjkljivosti pri uveljavljanju davčne olajšave, odpravi. Iz podatkov v upravnem spisu je razvidno, da tožeči stranki taka možnost ni bila dana. Tožena stranka je sicer v pritožbenem postopku tožnika pozvala, naj se zglasi v zvezi s pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine, vendar namen vabljenja ni bil razjasnitev spornih dejstev, pač pa natančnejša obrazložitev prvostopenjske odločbe, kar vse je razvidno in uradnega zaznamka z dne 17. 1. 2001, št. .... Ker je po presoji sodišča odločba prvostopenjskega organa nezakonita, nezakonitosti pa ni odpravila že tožena stranka, je nezakonita tudi njena odločba.

Ob postopku za izdajo izpodbijane odločbe tožena stranka ni upoštevala pravil postopka iz 67. in 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, to pa je moglo vplivati na pravilnost njene odločitve. Gre za bistveno kršitev določb postopka, v posledici katere je bilo tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče je zato izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) ter zadevo na podlagi 2. in 3. odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

V ponovljenem postopku naj tožena stranka tožniku omogoči, da nepravilen način uveljavljanja davčne olajšave v svoji napovedi za odmero dohodnine za leto 1999 popravi ter v kolikor bo slednje storil, tožnika po potrebi pozove, da predloži dokaze o tem, da so bila uveljavljena sredstva porabljena osebno zanj in da so dokazana z dokumenti, ki se glasijo na njegovo ime (zadnji odstavek 9. člena Zakona o dohodnini).