Jedro

Za odločitev v tej zadevi je ključno, da je bil ZIPRS2425 sprejet kasneje kot pa ZPIZ-2, kar pomeni, da gre za novejši in tudi specialni predpis, ki ga je glede na načelo lex posterior derogat legi priori potrebno uporabiti pri presoji te zadeve. Mlajši specialni splošni pravni akt razveljavi starejšega splošnega, če mlajši bolj specialno ureja tisto tvarino, ki je bila opredeljena v splošnem pravnem aktu. ZPIZ-2 določa razrede, medtem ko določitev višine za posamezni razred prepušča ZIPRS2425. Z navedenim zakonom pa ni bila določena zgolj višina za dva razreda, temveč je omenjeni zakon sam predpisal dodatne nove razrede, in sicer ne glede na sistemske predpise, kar izhaja tudi iz obrazložitve predloga navedenega zakona.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ..., št. dosjeja: ... z dne 18. 2. 2025 in št. ..., št. dosjeja: ... z dne 11. 9. 2024 in da se tožniku prizna pravica do izplačila letnega dodatka za leto 2024 v znesku 192,50 EUR. Nadalje je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve človekovih pravic, zagotovljenih z Ustavo RS. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da naj bi Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 (v nadaljevanju: ZIPRS2425)1 kot specialni in kasneje sprejet predpis derogiral določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)2 glede višine letnega dodatka in bi naj zato bilo potrebno pri določitvi višine letnega dodatka uporabiti le določbe ZIPRS2425. Tožnik meni, da bi bilo potrebno upoštevati določbe ZPIZ-2. Pravica do letnega dodatka je namreč urejena v 95. členu ZPIZ‑2, ki v prvem odstavku določa, da se dodatek določi v dveh razredih, v nižjem in višjem znesku. ZPIZ-2 predstavlja krovni in temeljni pokojninski zakon, s katerim je na zakonski ravni udejanjena pravica do socialne varnosti, kot jo določa 50. člen Ustave RS. V četrtem odstavku 25. člena ZPIZ-2 je določeno, da se znesek letnega dodatka določi v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna. ZPIZ-2 napotuje na uporabo specialnega zakona le glede vprašanja določitve konkretizirane višine letnega dodatka, ki pa mora še vedno biti v skladu s pogoji iz prvega odstavka 95. člena ZPIZ-2, torej v dveh razredih. Ker je ZIPRS2425 določil pet razredov letnega dodatka, je s tem presegel napotitveno določbo iz četrtega odstavka 95. člena ZPIZ-2 in protiustavno posegel v ureditev ZPIZ-2. S tem, ko je zakonodajalec v ZIPRS2425 višino letnega dodatka uredil drugače, kot je to določeno v ZPIZ-2, je bila tožniku kršena ustavna pravica do socialne varnosti. Kršeno je tudi načelo zaupanja v pravo, ki zagotavlja varstvo pridobljenih pravic zoper zakonske posege za naprej. Ureditev sprejeta z ZIPRS2425 predstavlja poseg v človekovo pravico do ekonomske in socialne varnosti. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da izpodbijana sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)3 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)4 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Sodišče tudi ni kršilo z ustavo zagotovljenih pravic, na katere v pritožbi opozarja tožnik.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 18. 2. 2025, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 11. 9. 2024. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do izplačila letnega dodatka v višjem znesku.

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listin v spisu izhaja, da je tožnik na podlagi odločbe toženca z dne 8. 5. 2024 upravičen do delne pokojnine v znesku 2.345,54 EUR na mesec od 1. 2. 2024 dalje, ki se je odmerila v skladu z določbo 40. člena ZPIZ-2 od starostne pokojnine v višini 75 %, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa. Tožniku je bil za leto 2024 izplačan letni dodatek v višini 103,12 EUR. Pri določitvi višine je toženec upošteval, da bi tožnikova polna starostna pokojnina v mesecu izplačila letnega dodatka, tj. v mesecu juniju 2024 znašala 3.127,38 EUR na mesec. Upoštevaje 72. člen ZIPRS2425 bi bil tožnik upravičen do zneska v višini 150,00 EUR. Ker pa je prejemnik delne pokojnine, se tudi letni dodatek odmeri v višini 75 % od 150,00 EUR, torej v višini 112,50 EUR. Toženec je nadalje upošteval, da se uživalcem pokojnin iz prvega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki pravico do prejemkov pridobijo v tekočem letu, letni dodatek izplača v sorazmernem delu (po dvanajstinah), kar v primeru tožnika pomeni, da letni dodatek znaša 103,12 EUR.

7.V zadevi je sporno, ali je toženec pri odločitvi pravilno upošteval kasneje sprejeti predpis ZIPRS2425, ki je določil več razredov, kot pa je določeno v prvem odstavku 95. člena ZPIZ-2. Po mnenju toženca bi v tem primeru bil upravičen do višjega zneska letnega dodatka.

8.ZPIZ-2 v prvem odstavku 95. člena določa, da se letni dodatek določi v dveh različnih višinah. Višji znesek prejmejo uživalci pokojnin, katerih pokojnina, z upoštevanjem dela vdovske pokojnine oziroma z upoštevanjem družinske pokojnine po drugem roditelju, je v mesecu izplačila letnega dodatka enaka ali nižja od zneska 55,63 % najnižje pokojninske osnove. Nižji znesek pa prejmejo uživalci pokojnin, katerih pokojnina, z upoštevanjem dela vdovske pokojnine oziroma z upoštevanjem družinske pokojnine po drugem roditelju, v mesecu izplačila letnega dodatka presega znesek 55,63 % najnižje pokojninske osnove, uživalci delnih pokojnin in pokojnin iz 116. člena tega zakona. V četrtem odstavku 95. člena ZPIZ-2 pa je določeno, da se znesek letnega dodatka določi v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna.

9.ZIPRS2425 ki je začel veljati 8. 12. 2023 in se uporablja od 1. 1. 2024 dalje, pa v prvem odstavku 72. člena določa, da se letni dodatek ne glede na prvi do tretji odstavek 95. člena ZPIZ-2, v letu 2024 izplača uživalcem pokojnin in uživalcem nadomestil iz invalidskega zavarovanja v naslednjih zneskih: uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 650,00 EUR, se letni dodatek izplača v višini 460,00 EUR, uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 650,01 EUR do 780,00 EUR, se letni dodatek izplača v višini 320,00 EUR, uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 780,00 EUR do 920,00 EUR, se letni dodatek izplača v višini 260,00 EUR, uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 920,01 EUR do 1.110,00 EUR, se letni dodatek izplača v višini 210,00 EUR, uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku višjem od 1.110,00 EUR, se letni dodatek izplača v višini 150,00 EUR, uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 920,00 EUR, se letni dodatek izplača v višini 260,00 EUR, uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku od 920,01 EUR do 1.110,00 EUR, se letni dodatek izplača v višini 210,00 EUR, uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku, višjem od 1.110,00 EUR, pa se letni dodatek izplača v višini 150,00 EUR.

10.Iz predloga ZIPRS24255 izhaja, da ZPIZ-2 določa, da se znesek letnega dodatka določi v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna. 74. člen ZIPRS2425 ne glede na sistemske predpise določa nove razrede višine pokojnine, glede na katere se ugotavlja upravičenost do letnega dodatka, ter nove višine letnega dodatka. Ta se bo tudi v letu 2024 izplačal vsem upokojencem, in sicer v petih različnih višinah v odvisnosti od višine pokojnine, ki jo upokojenec prejema. Člen določa nove razrede na način, da se le-ti prilagodijo predvidenim uskladitvam pokojnin, zaradi česar upokojenci zaradi uskladitve pokojnin ne bodo padli v drug, višji razred, kar bi posledično pomenilo, da bi bili upravičeni do nižjega letnega dodatka zaradi uskladitve pokojnin. Ravno tako se višine letnega dodatka v vseh razredih povišajo.

11.Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je za odločitev v tej zadevi ključno, da je bil ZIPRS2425 sprejet kasneje kot pa ZPIZ-2, kar pomeni, da gre za novejši in tudi specialni predpis, ki ga je glede na načelo lex posterior derogat legi priori potrebno uporabiti pri presoji te zadeve. Sodišče tudi pravilno navaja, da mlajši specialni splošni pravni akt razveljavi starejšega splošnega, če mlajši bolj specialno ureja tisto tvarino, ki je bila opredeljena v splošnem pravnem aktu. ZPIZ-2 določa razrede, medtem ko določitev višine za posamezni razred prepušča ZIPRS2425. Z navedenim zakonom pa ni bila določena zgolj višina za dva razreda, temveč je omenjeni zakon sam predpisal dodatne nove razrede, in sicer ne glede na sistemske predpise, kar izhaja tudi iz obrazložitve predloga navedenega zakona. Ker gre v obeh primerih za zakonsko ureditev, so v tem primeru pritožbene navedbe o neustavnosti takega posega neutemeljene. Zaradi sistemske ureditve je sicer ustrezneje in bolj pregledno, da se vse spremembe uredijo na matičnem področju v okviru sistemskega zakona, ne pa da različni zakoni urejajo isto materijo. V praksi ne gre za osamljen primer urejanja določenega področja ne samo s sistemskim zakonom, temveč tudi z drugimi zakoni.6

12.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da so bile tožniku kršene z ustavo zagotovljene pravice, kot npr. načelo enakosti pred zakonom, načelo zaupanja v pravo, nadalje, da gre za pridobljeno pravico do izplačila višjega letnega dodatka ter da tak poseg, kot je bil sprejet z ZIPRS2425 pomeni, da je bilo tožniku priznano manj pravic, kot izhaja iz ZPIZ-2 in da to pomeni tudi poseg v pridobljeno pravico do izplačila višjega letnega dodatka. Kot izhaja tudi iz številnih odločb Ustavnega sodišča RS7 se obseg pravic, določenih z zakonom, lahko spremeni in tudi zmanjša z veljavnostjo za naprej. V takem primeru ne gre za ustavno nedopusten poseg.

13.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

14.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 123/23 s spremembo in dopolnitvijo.

2Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.

3Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

4Ur. l. RS, št. 2/2004.

5Poročevalec z dne 29. 9. 2023, EVA: 2023-1611-0091.

6Npr. ZIUOOPE.

7U-I-246/13 z dne 21. 4. 2016, U-I-100/15 z dne 14. 9. 2017 in VIII Ips 85/2018 z dne 22. 1. 2019.