Jedro

Glede na določbo četrte alineje 8. člena ZBPP, ki dovoljuje dodelitev brezplačne pravne pomoči samo za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, če bi za to bili verjetno izkazani razlogi, ki preprečujejo izvršbo (55. člen ZIZ), in ker je sklep o izvršbi In 695/2010 z dne 15. 1. 2016 že postal pravnomočen in izvršljiv, po presoji sodišča tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je odločeno, da se zavrne prošnja za brezplačno pravno pomoč prosilca (tožnika) z dne 11. 2. 2016, v zvezi z izvršilnim postopkom Okrajnega sodišča v Celju In 695/2016, ker ne izpolnjuje pogojev določenih v četrti alineji 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ta določa, da se brezplačna pravna pomoč med drugim po tem zakonu ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo razen, če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbe preprečuje izvršbo.

2. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je zoper prosilca začet izvršilni postopek na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. I. 193/1995 z dne 28. 8. 1996, ki je postal pravnomočen dne 16. 9. 1996, na podlagi katerih je prosilec kot dolžnik dolžan plačati upnikom A.A. 993,91 EUR, B.B. 574,31 EUR, C.C. 1.085,56 EUR, D.D. 254,53 EUR ter Darku Okornu 665,44 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter izvršilne stroške na podlagi več pravnomočnih in izvršljivih sklepov Okrajnega sodišča v Žalcu (I 193/1995 z dne 28. 8. 1996, I 194/1995 z dne 27. 3. 1995, I 211/1995 z dne 27. 3. 1995, I 219/1995 z dne 31. 3. 1995 in I 229/1995 z dne 26. 4. 1995). Vsi ti sklepi so izvršilni naslov. V tej zadevi je sodišče že izdalo sklep o izvršbi in tako dovolilo izvršbo na nepremičnine, katerih solastnik je prosilec, sklep je postal pravnomočen dne 7. 12. 2012. Po pravnomočnem sklepu o izvršbi je prosilec vložil več laičnih vlog, med drugim tudi zahtevo za varstvo zakonitosti ter vlogo, ki jo je sodišče smiselno obravnavalo kot predlog za obnovo postopka, o obeh je sodišče že odločilo in sicer s sklepom Okrajnega sodišča v Celju In 695/2010 z dne 20. 1. 2015 ter navedena predloga zavrglo. To je potrjeno z odločbo Višjega sodišča v Celju Ip 419/2914 s sklepom z dne 30. 11. 2015. Vlogo prosilca z dne 5. 1. 2016, je sodišče smatralo kot laično pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Celju In 695/2010 z dne 21. 12. 2015, katerega je sodišče kot nedovoljenega zavrglo. Vložil je tudi ugovor zoper sklep Višjega sodišča v Celju Ip 419/2015 z dne 10. 12. 2015, o katerem pa pritožbeno sodišče še ni odločilo.

3. Glede na navedeno določbo četrte alineje 8. člena ZBPP, bi bilo mogoče prosilcu za ta izvršilni postopek dodeliti brezplačno pravno pomoč le za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, če bi verjetno izkazal obstoj razlogov, ki preprečujejo izvršbo (55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Iz spisa Okrajnega sodišča v Celju In 695/2010 pa nesporno izhaja, da je sklep o izvršbi že pravnomočen in izvršljiv, pa tudi sicer je prosilec že sam uveljavljal razpoložljiva pravna sredstva v tem izvršilnem postopku (ugovor zoper sklep o izvršbi, predlog za obnovo postopka, itd).

4. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da se ne strinja z obrazložitvijo v izpodbijani odločbi. Sodišče razpolaga z vsemi podatki relevantnimi za odločitev o njegovi prošnji. To odločitev sicer razume, ne razume pa, zakaj mu ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč že prej, predno je bil v izvršilnem postopku, ker je prošnjo vložil pravočasno. To pomeni, da mu ni bila dana ustavna pravica do obrambe. Predvideva, da zadeva zastara po 10 letih, če zadeva ni zaključena. Smiselno predlaga, da se njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč ugodi.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožnik v spornem primeru sicer ni vložil prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na predpisanem obrazcu, temveč z vlogo z dne 27. 1. 2016, iz katere pa izhaja, v zvezi s katero zadevo prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navaja, da je dejansko brezposeln z zdravniškim potrdilom o nemožnosti za delo, z nobenimi dohodki, kakor tudi ne iz strani socialne pomoči. Z ženo živita z njeno pokojnino, ki znaša 565 EUR. Prosi, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč za zadevo 0052 In 695/2010 z dne 15. 1. 2016. 7. Tožena stranka je bila z vpogledom v izvršilni spis Okrajnega sodišča v Celju In 695/2010 seznanjena z dejstvom, da je za navedeno zadevo tožnik že zaprosil za brezplačno pravno pomoč, in tako razpolagala z vsemi podatki, relevantnimi za odločitev o tožnikovi prošnji.

8. V obrazložitvi je tožena stranka natančno navedla ves potek začetka vseh izvršilnih postopkov, na podlagi katerih so bili izdani pravnomočni in izvršljivi sklepi Okrajnega sodišča v Žalcu, ki so po 17. členu ZIZ izvršilni naslov. Po vpogledu v to izvršilno zadevo je tožena stranka ugotovila, da je sodišče na podlagi več izvršilnih naslovov že izdalo sporni sklep o izvršbi (ta je postal pravnomočen dne 16. 9. 1996) in tako dovolilo izvršbo na nepremičnine, katerih solastnik je prosilec. Tožnik je vložil že več pravnih sredstev, o katerih je bilo že odločeno, razen enega, o katerem pa še odloča Višjega sodišče v Celju. Glede na določbo četrte alineje 8. člena ZBPP, ki dovoljuje dodelitev brezplačne pravne pomoči samo za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, če bi za to bili verjetno izkazani razlogi, ki preprečujejo izvršbo (55. člen ZIZ), in ker je sklep o izvršbi In 695/2010 z dne 15. 1. 2016 že postal pravnomočen in izvršljiv, tudi po presoji sodišča tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 9. Sodišče še dodatno pojasnjuje, da je določba četrte alineje 8. člena ZBPP ena izmed izjem od splošnih pravil (pogojev in meril) dodeljevanja brezplačne pravne pomoči. Ta določba posamezniku oži pravico do sodnega varstva in se ta izjema razlaga restriktivno, zato tožnik z vložitvijo pravnega sredstva (ugovora) ne bi imel verjetnega izgleda za uspeh, kot ga kot objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa 24. člen ZBPP.

10. Glede na navedeno je bila odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.