Razmerje med ZS/ZDT-1 in ZVOP-2 na področju znanstvenoraziskovalnega dela

Datum

31.12.2025

Številka

07120-1/2025/555

Kategorije

Statistika in raziskovanje, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Sodni postopki, Uradni postopki, Posredovanje osebnih podatkov

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 8. 10. 2025 prejeli vaše vprašanje, ali imajo določbe področnih predpisov, kot sta drugi odstavek 181. člena Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) in šesti odstavek 82. člena Zakona o sodiščih (ZS), v razmerju do 69. člena ZVOP-2, naravo posebnih predpisov glede pridobivanja osebnih podatkov za znanstvenoraziskovalne namene od državnih tožilstev in sodišč.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

IP najprej opozarja, da ne more vnaprej za vse zbirke osebnih podatkov pri sodiščih in državnih tožilstvih in za vse osebne podatke v teh zbirkah predvideti ustreznega režima dostopa za znanstvenoraziskovalni namen, saj bi bilo to možno le v primeru konkretnega inšpekcijskega ali pritožbenega postopka in ob upoštevanju konkretnih okoliščin posameznega primera.

Zato se po mnenju IP pravila oziroma pogoji iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 69. člena ZVOP-2 zgolj načeloma ne uporabljajo, če gre za dostop do raziskovanih podatkov pri državnem tožilstvu ali sodišču s strani raziskovalca ali raziskovalne organizacije in če se ta izrecno sklicuje na drugi odstavek 181. člena ZDT-1 ali šesti odstavek 82. člena ZS.

Vendar IP priporoča, da se tudi tovrstni dostop do podatkov presoja po kriterijih iz prvega odstavka 68. člena ZVOP-2 ter drugega, tretjega in četrtega odstavka 69. člena ZVOP-2.

IP še pojasnjuje, da bo treba s 1. 1. 2027 za dostop do podatkov za znanstveno-raziskovalni namen pri sodiščih izpolnjevati pogoje po ZVOP-2, ker tako izrecno določa novi Zakon o sodiščih (ZS-1).

Obrazložitev

Pravni podlagi za dostop do podatkov v ZDT-1 in ZS sta načeloma samostojni oziroma neodvisni od pravne podlage oziroma pogojev iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 69. člena ZVOP-2.

Da gre pri ZS in ZVOP-2 za ločeni pravici ali pravni podlagi, lahko izhaja iz dejstva (kumulativno):

1.da ima vsaka od njih določene svoje pogoje (prvi odstavek 68. člena ter drugi, tretji in četrti odstavek 69. člena ZVOP-2 v. potrebnost podatkov za znanstvenoraziskovalni namen), svoj postopek (določbe 2. poglavja I. dela ZVOP-2 v. ZS postopka posebej ne ureja, pač pa so določeni le posamezni postopkovni elementi), svojo stroškovno ureditev (brezplačnost v. odplačnost v primeru kopije), svoj način seznanitve (posredovanje v. vpogled, prepis, kopiranje ali izpis), svoja pravna sredstva oziroma ta v ZS sploh niso določena (teoretično je v zvezi z ZS možen upravni spor, IP pa ni pristojni nadzorni organ), svoj predmet (osebni podatki v. sodni spisi, vpisniki in druge evidence), svoj vir podatkov (katerekoli zbirke osebnih podatkov v. arhivirani sodni spisi, vpisniki in druge evidence), svojega odločevalca (upravljavec v. predsednik sodišča) in svoje upravičence (raziskovalec in raziskovalna organizacija v. posameznik);

2.da je podlaga v ZS obstajala in se je v praksi uporabljala že dolgo časa pred sprejemom ZVOP-2;

3.da se podlaga v ZS in podlaga v ZVOP-2 eksplicitno in implicitno ne sklicujeta oziroma ne navezujeta ena na drugo. Drugače velja na primer glede podlage v Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) v 42.a členu, ki je v pretežnem delu izrecno vezana na pogoje iz ZVOP-2 (kar pomeni, da se obe podlagi kombinirata);

4.da je šele novi Zakon o sodiščih (ZS-1) v četrtem odstavku 109. člena izrecno določil, da se pri presoji upošteva tudi ZVOP-2;

5.da se ZS na smiselno uporabo predpisov o varstvu osebnih podatkov sklicuje izključno glede stroškov;

6.da je bila s sistemskega vidika univerzalna podlaga v ZVOP-2 sprejeta ravno zaradi tistih primerov raziskovalnih dostopov, ki za realizacijo nimajo svoje področne pravne podlage (npr. za nekatere raziskave v zdravstvu, na področju psihologije in sociologije);

7.da je določba petega odstavka 41. člena ZVOP-2, ki pravi, »da se ta člen ne uporablja, če fizična ali pravna oseba ali oseba javnega sektorja uveljavlja pravico do pregleda in prepisa spisa iz sodnih, upravnih ali drugih spisov v skladu z drugim zakonom«, irelevantna za presojo vprašanja ustrezne pravne podlage za dostop do osebnih podatkov za znanstvenoraziskovalni namen. ZVOP-2 v 41. členu (gre za izključno procesno določbo) namreč ureja vsebino kakršnekoli vloge za pridobitev osebnih podatkov s strani zakonitega uporabnika in stvarno pristojnost organov v primeru zavrnitve zahteve;

8.da je ZVOP-2 v prvem odstavku 69. člena dopustil možnost, da pogoje za dostop do osebnih podatkov za znanstvenoraziskovalni namen določa »drug zakon«.

Smiselno enaki razlogi veljajo za podlago v drugem odstavku 181. člena ZDT-1.

Uporabnik se torej lahko izbirno sklicuje na ZS/ZDT-1 ali na ZVOP-2, pri čemer je dolžan izpolnjevati le pogoje po tisti pravni podlagi, ki jo zatrjuje.

Sklicujemo se tudi na mnenji IP št. 07120-1/20205/161 in št. 07120-1/2023/42, iz katerih posredno izhaja, da se uporabniki lahko sklicujejo na različne (ločene, alternativne) pravne podlage.

Ker je ureditev dostopa do podatkov za znanstvenoraziskovalni namen po ZVOP-2 bolj konkretna in zahtevna, zaradi česar bolj varuje pravice posameznikov, je priporočljivo, da se pri zahtevah, ki so vložene po ZS ali ZDT-1, pogoj »potrebnosti za znanstvenoraziskovalno delo« obravnava po postopkovnih in materialnih kriterijih iz prvega odstavka 68. člena ZVOP-2 ter drugega, tretjega in četrtega odstavka 69. člena ZVOP-2.

Novi Zakon o sodiščih (ZS-1), ki se v relevantnem delu začne uporabljati 1. 1. 2027, v četrtem odstavku 109. člena določa, da »predsednik sodišča dovoli obdelavo podatkov iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov sodišča pravnim in fizičnim osebam, ki izkažejo, da podatke potrebujejo za znanstvenoraziskovalne, zgodovinskoraziskovalne in statistične namene. Pri odločitvi o zahtevi pravnih in fizičnih oseb predsednik sodišča upošteva dejanske možnosti za pridobitev podatkov in vpliv zahteve na izvajanje sodne oblasti ter pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Dovoljenje se lahko nanaša le na vpisnike, imenike, evidence in spise, ki so arhivirani«. Ta določba se izrecno in neposredno sklicuje na pogoje iz ZVOP-2, kar praktično pomeni na prvi odstavek 68. člena ZVOP-2 ter drugi, tretji in četrti odstavek 69. člena ZVOP-2.

Prijazen pozdrav.

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka