Jedro

Stečajnega postopka brez spremembe načrta poteka stečajnega postopka, ki je predvidel zaključek v času, ki je že potekel, ni mogoče zaključiti, saj mora premoženje, ki tvori stečajno maso, biti unovčeno in iz njega upniki poplačani. Vse to pa je mogoče le ob ustreznem sodnem nadzoru nad delom upravitelja v zvezi z unovčenjem stečajne mase skladno z načrtom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo ugovor zoper sklep o spremembi načrta poteka stečajnega postopka z dne 24. 2. 2022 (r. št. 129), ki ga je dne 7. 3. 2022 (r. št. 130) vložila stečajna dolžnica.

2. Zoper sklep se je pritožila dolžnica. V pritožbi je navajala, da sodišče ugotavlja kršitve ZFPPIPP, kljub temu pa dopušča, da se načrt spreminja za 4 leta nazaj. Navajala je tudi, da izgovor za zamudno tožbo ni opravičljiv in rok za izdajo sodbe ni opravičljiv, da se predmetni postopek osebnega stečaja vodi skrajno malomarno, za kar bo posledica kazenska odgovornost za oškodovanje dolžnice in upnikov. Pritožnica poleg tega prilaga odrezke ZPIZ, ki naj bi po njenem mnenju dokazovali nakazila njenih pokojnin do 28. 6. 2019 na račun prvega stečajnega upravitelja A. A., ki je bil priprt marca 2018, takrat pa je bila imenovana nova stečajna upraviteljica, ki je šele julija 2019 začela prejemati del prihodkov stečajne dolžnice. Tako so bili po navedbah pritožbe leto in pol odtegljaji nakazovani na pravnomočno obsojenega stečajnega upravitelja, kar naj bi pomenilo, da aktivnosti stečajne upraviteljice ne kažejo namena, da stečaj vodi aktivno. Ob tem pritožba tudi opozarja na hudo kršitev uporabe osebnih podatkov, saj je bilo pismo s povpraševanjem o premoženju na stečajno dolžnico poslano na pravi naslov, a z imenom in priimkom druge stečajne dolžnice z X. Postopek zato ni voden strokovno, nadzora ni, ob pregledu dokumentacije pa se ugotavlja, da se krši zakonodaja s področja stečaja in uporabe osebnih podatkov ter škoduje upnikom in stečajni dolžnici.

3. Upraviteljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče s sklepom z dne 15. 5. 2018 (PD 46) potrdilo načrt poteka postopka osebnega stečaja, ki je predvidel čas zaključka tega postopka do 4. 6. 2021. Ker do navedenega dne predmetni postopek ni bil končan, je sodišče prve stopnje upraviteljico pozvalo, da predloži spremembo načrta poteka postopka (PD 115). Upraviteljica je nato dne 21. 2. 2022 podala predlog spremembe načrta poteka postopka osebnega stečaja (PD 126), ki ga je dopolnila z vlogo z dne 22. 2. 2022 (PD 128). Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 2. 2022 načrt poteka na tej podlagi spremenilo po predlogu upraviteljice (predviden zaključek postopka 4. 4. 2023). Zoper sklep je dolžnica vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom po presoji pritožbenega sodišča pravilno zavrnilo. Razlogi sodišča prve stopnje so jasni in pravilni, zato jih dolžnica s pritožbo ne more izpodbiti.

6. Neutemeljen in iz konteksta obrazložitve izpodbijanega sklepa je vzet pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje spremembo načrta poteka postopka osebnega stečaja dovolilo kljub ugotovljenim kršitvam Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa namreč navedlo, da upraviteljica ni ravnala v skladu z določbami ZFPPIPP le glede tega, da ni že prej podala predloga za spremembo načrta. Slednje pa ne more pomeniti, da takega predloga zato ne more več podati oziroma da bi sodišče zato moralo postopek osebnega stečaja nemudoma končati (kar je predlagala dolžnica v svojem ugovoru). Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, stečajnega postopka brez spremembe načrta poteka stečajnega postopka, ki je predvidel zaključek v času, ki je že potekel, ni mogoče zaključiti, saj mora premoženje, ki tvori stečajno maso, biti unovčeno in iz njega upniki poplačani. Vse to pa je mogoče le ob ustreznem sodnem nadzoru nad delom upravitelja v zvezi z unovčenjem stečajne mase skladno z načrtom. Da je upraviteljica predlog za spremembo podala šele na poziv sodišča in že po poteku roka, ki ga je prvotni načrt predvidel za končanje tega postopka, na utemeljenost podanega predloga tako nima nobenega vpliva.

7. Prav tako ne drži pritožbena navedba, da gre za spremembo načrta za 4 leta nazaj. Spremembo načrta poteka postopka osebnega stečaja sodišče dovoli, če se med potekom stečajnega postopka pokaže, da zaradi vzrokov, ki ne izvirajo s področja upravitelja, dejanj v zvezi z unovčenjem premoženja stečajnega dolžnika ni mogoče opraviti v rokih, določenih v načrtu poteka stečajnega postopka (tretji odstavek 321. člena ZFPPIPP). Zato ne gre za retroaktivno določitev novega načrta, temveč za spremembo obstoječega načrta poteka postopka osebnega stečaja, ker za to obstojijo utemeljeni razlogi. V obravnavanem primeru je tako sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno sledilo pojasnilu upraviteljice, da stečaja ni mogla končati po prvotno predvidenem načrtu, saj je bilo potrebno z namenom prodaje nepremičnega premoženja vložiti ustrezna pravna sredstva (tožba zaradi razveze pogodbe in izbrisne tožbe, ki se je vodila pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod VIII Pg 2038/2019), poleg tega pa so bili vsi trije prodajalci nepremičnin v stečaju, zato so se povezali, da bi dosegli čim višjo kupnino.

8. Pritožbeno sklicevanje na neopravičljivost zamude z vložitvijo tožbe je povsem pavšalno in nekonkretizirano, zato se pritožbeno sodišče do tega niti ne more opredeliti. Enako velja za pritožbene navedbe o malomarno vodenem stečajnem postopku in očitkih o hudih kršitvah uporabe osebnih podatkov. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da dolžnica v tem postopku odpusta obveznosti ni predlagala, zato stalni nadzor nad dolžnico ni potreben. Če pa je pri vročanju pošte dolžnici prišlo do napačne navedbe naslovnika, pa le to samo po sebi ne predstavlja pritožbeno očitanih hudih nepravilnosti in nestrokovnosti, ki bi vplivale na to, da se postopek ni mogel končati v prvotno predvidenih rokih.

9. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe o nepravilnem nakazovanju pokojnin dolžnice oziroma da naj bi upraviteljica šele v juliju 2019 začela prejemati del prihodkov dolžnice, prej pa so bile pokojnine nakazovane na račun razrešenega upravitelja. Navedene trditve predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (337. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj jih pritožnica s pritožbo uveljavlja v tem postopku prvič oziroma jih v svojem ugovoru, o katerem je sodišče prve stopnje odločalo z izpodbijanim sklepom, ni navajala. Poleg tega so te trditve (ponovno) povsem pavšalne, saj dolžnica ni navedla niti za kakšno višino nakazil pravzaprav sploh gre. Kljub temu pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na višino nakazil, ki izhajajo iz predloženih odrezkov ZPIZ (v juniju 2019 v višini 184,88 EUR in v juliju 2019 v višini 311,88 EUR) ter ob dejstvu, da iz sklepa o preizkusu terjatev (PD 55), ki je bil izdan v tem postopku izhaja, da imajo upniki do dolžnice za 941.297,73 EUR priznanih terjatev, taka (domnevna) višina nakazil ZPIZ (med cca 180,00 EUR in 300,00 EUR mesečno) nikakor ne bi mogla vplivati na hitrejši zaključek tega postopka osebnega stečaja. Zato so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki, da aktivnosti stečajne upraviteljice ne kažejo namena, da se stečaj vodi aktivno. Stečajna upraviteljica je namreč ustrezno pojasnila, zakaj premoženja (nepremičnin) ni mogla prodajati prej, sodišče prve stopnje je temu pojasnilu sledilo in utemeljeno zaključilo, da je razumljivo, da je zaradi usklajevanj med upravitelji več stečajnih postopkov prodaja nekoliko počasneje potekala, vendar pa je na drugi strani povečana možnost prodaje nepremičnin kot celote in dosega višje kupnine. S temi razlogi se v celoti strinja pritožbeno sodišče. 10. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožba se je izkazala za neutemeljeno. Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).