Jedro

Umik predloga je v dolžnikovo korist, zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče po upnikovem predlogu delno ustavilo izvršbo, ki jo je dovolilo sklepom z dne 22.9.1999, opr. št. I 99/00560, za dne 17.1.2000 plačan znesek 532.330,00 SIT na račun izvršilnih stroškov, obresti in dela glavnice. Iz razlogov sklepa izhaja, da se po pravnomočnem sklepu o izvršbi zoper dolžnika nadaljuje izterjava preostale glavnice v znesku 88.958,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 66.680,50 SIT od 17.1.2000 dalje do plačila, od zneska 22.278,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obresti od 23.12.1999 do plačila, zakonitih zamudnih obresti od 29.954,00 SIT od 10.2.2000 do plačila in nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 29.954, 00 SIT. Proti sklepu o delni ustavitvi izvršbe je dolžnik vložil pritožbo iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da sta po pravnomočnosti sklepa o izvršbi dala pri banki izdelati obračun obresti od izterjatvene glavnice. Prejela sta obračun za skupni znesek 532.330,00 SIT. Ko je upnik dne 17.1.2000 prejel celotni znesek, bi lahko pozval dolžnika, da preverita obračun in plačata razliko, če bi le ta bila. Menita, da je glede na sodni izračun upnikov obračun, ki je priložen predlogu za izvršbo, nepravilen in zato ni podlage za nadaljevanje izvršbe. Sodišče prve stopnje bi moralo preveriti upnikov obračun obresti in se o tem v razlogih sklepa izjasniti. Ker tega ni storilo, je po mnenju dolžnikov sklep nerazumljiv. Pritožujeta se tudi zoper odločitev o nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 29.954,00 SIT, saj iz sklepa ni razvidno, kako jih je sodišče odmerilo. Predlagata razveljavitev sklepa in ustavitev izvršbe. Pritožba ni dovoljena. Po določbi prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V primeru umika sodišče ustavi postopek. To pomeni, da je izključno od upnikove volje odvisno, kolikšen del predloga bo umaknil, torej, ali tolikšen, ki ustreza dejanskemu plačilu dolžnika ali pa manjši oziroma morebiti celo večji del glede na dejansko plačilo. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo, sledeč upnikovemu pisnemu predlogu (glej list. št. 22), delno ustavilo izvršbo za dne 17.1.2000 plačani znesek 532.330,00 SIT. Da se izvršba nadaljuje za del predloga, ki ni bil umaknjen, in kar izhaja tudi iz razlogov prvostopnega sodišče, pa je posledica pravnomočnega sklepa o izvršbi in na opisani umik predloga ne more vplivati. Ker je po določbi 53. člena ZIZ v zvezi s 56. členom ZIZ ugovor zoper sklep o izvršbi edino dolžnikovo pravno sredstvo, dolžnik s pritožbo ne more izpodbijati sklepa o izvršbi. Zato so glede "ugovarjanega" dela terjatve, tj. obračuna obresti (A2-A4), ki je sestavni del pravnomočnega sklepu o izvršbi, trditve pritožnika pravno neupoštevne. Umik dela predloga v znesku 532.330,00 SIT je izključno v dolžnikovo korist, kar pomeni, da dolžnik za pritožbo proti izpodbijanemu sklepu nima pravnega interesa. Po določbi tretjega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur. l. RS 26/99) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ je pritožba nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo. Zato je bilo treba na podlagi določbe 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavreči kot nedovoljeno. Ker pritožnik izpodbija tudi odločitev o stroških, je potrebno opozoriti, da sodiše prve stopnje, ki je v razlogih sklepa sicer zapisalo, da se izvršba nadaljuje tudi za nadaljnje izvršilne stroške v znesku 29.954,00 SIT, o le-teh še ni odločalo. Zoper obrazložitev sklepa pa pritožba ni dopustna. O priznanju nadaljnjih stroškov upnika bo sodišče prve stopnje glede na navedbe pritožnika moralo odločiti z (dopolnilnim) sklepom o stroških.