Jedro

Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno, da se nasprotnemu udeležencu poslovna sposobnost ne odvzame. Nasprotni udeleženec v pritožbi zahteva, naj se ugotovi, da ni imel poslovne sposobnosti od leta 2004 do leta 2016. S tako pritožbo pritožnik ne izpodbija tistega, kar se je v postopku na prvi stopnji obravnavalo in zato svojega položaja ne more izboljšati. Pritožbeno sodišče namreč ne upošteva položaja stranke nasploh, ampak glede na tisto, kar se je v postopku na prvi stopnji obravnavalo. Zahteve in predlogi v postopku pred sodiščem prve stopnje so namreč meje pritožbene pravovarstvene potrebe. Pritožnik pa s pritožbo zahteva nekaj drugega in več od tega, o čemer je odločalo prvostopenjsko sodišče, zato taka pritožba ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnemu udeležencu ne odvzame poslovne sposobnosti.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. Pritožuje se laično, brez navedb pritožbenih razlogov. Opisuje potek življenja in zdravstvene težave ter navaja, da je 18 let neprekinjeno jemal Apaurin brez psihiatrične in terapevtske pomoči, zaradi česar je prišlo do poslabšanja psihičnega in fizičnega zdravja. Zaradi tega je zabredel v poslovne težave, do takrat pa je bil uspešen. Padel je v kolesje sodišč, imel je smolo z odvetniki, zoper njega se vodi več postopkov izvršb. Želi, da sodišče na podlagi zdravniških mnenj ugotovi, da je bil poslovno nesposoben najmanj v času od leta 2004 do leta 2016, potem pa se mu je stanje začelo izboljševati.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka (prvi odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (tretji odstavek 343. člena ZPP).

5. Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno pravno korist. Pravni interes ima torej tista stranka, katere pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal. 6. Poleg splošnih procesnih predpostavk morajo biti za dopustnost pritožbe izpolnjene še posebne pritožbene procesne predpostavke, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, in če ugotovi, da katera od njih ni podana, pritožbo brez nadaljnjega zavrže.1

7. Prvostopenjsko sodišče je uvedlo postopek za odvzem poslovne sposobnosti nasprotnega udeleženca po uradni dolžnosti na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o izreku varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti V K 17499/2012 s 25. 3. 2014. Z izpodbijanim sklepom je odločilo, da se nasprotnemu udeležencu poslovna sposobnost ne odvzame. Nasprotni udeleženec v pritožbi zahteva, naj se ugotovi, da ni imel poslovne sposobnosti od leta 2004 do leta 2016. S tako pritožbo pritožnik ne izpodbija tistega, kar se je v postopku na prvi stopnji obravnavalo in zato svojega položaja ne more izboljšati. Pritožbeno sodišče namreč ne upošteva položaja stranke nasploh, ampak glede na tisto, kar se je v postopku na prvi stopnji obravnavalo. Zahteve in predlogi v postopku pred sodiščem prve stopnje so namreč meje pritožbene pravovarstvene potrebe. Pritožnik pa s pritožbo zahteva nekaj drugega in več od tega, o čemer je odločalo prvostopenjsko sodišče, zato taka pritožba ni dovoljena.

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo (352. člen ZPP).

1 Primerjaj J. Zobec v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 342.