Jedro

Po 26. členu prej veljavnega ZZZPB je toženec tistemu zavarovancu, ki mu je po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot tri leta, plačeval prispevke do upokojitve. Po 180. členu ZUTD pa je bil do tega upravičen le tisti zavarovanec, ki mu je po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot eno leto. Tožnici je bila po ZZZPB priznana le pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ne pa tudi pravica do plačila prispevkov do upokojitve. Ker ji je po izteku denarnega nadomestila, ko je že veljal ZUTD, do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo več kot eno leto, ni upravičena do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZUTD, kljub temu da ji je do upokojitve manjkalo manj kot tri leta.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 5. 10. 2011 in št. ... z dne 15. 12. 2011 in da se tožnici prizna pravica do plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 9. 9. 2011 do 9. 12. 2013, to je do izpolnitve pogojev za upokojitev ter da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, se zavrne.

Tožena stranka krije stroške pritožbe sama, tožnica pa sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 15. 12. 2011 in št. ...z dne 5. 10. 2011. Nadalje je razsodilo, da je tožnica upravičena do plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 9. 9. 2011 do 9. 12. 2013, to je do izpolnitve pogojev za upokojitev. Toženi stranki je tudi naložilo, da tožnici povrne stroške postopka.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je bila tožnici priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo in sicer z odločbo št. ... z dne 24. 11. 2009 v trajanju 18 mesecev od 18. 11. 2009 do 17. 5. 2011. Ob izteku pravice do denarnega nadomestila dne 9. 9. 2011, je tožnica vložila zahtevek za priznanje pravice do plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pa je tožena stranka zavrnila ob sklicevanju na 68. člen Zakona o urejanju trga dela (ZUTD, Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami), saj po ugotovitvi tožene stranke tožnica v roku enega leta ne bo izpolnila pogojev za minimalno starostno upokojitev. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da je tožnica pravico do plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev pridobila že z odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila, po določbah prej veljavnega Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB, Ur. l. RS, št. 5/91 s spremembami). Tožena stranka temu oporeka iz razloga, ker zavarovanci ohranijo pravico do denarnega nadomestila samo v primeru, da to pravico izkoriščajo skladno z zakonom, to je, da zato izpolnjujejo določene pogoje. Določba 2. odstavka 180. člena ZUTD se ne more nanašati na pravico, ki jo tožnica neposredno ni pridobila. Pravica do plačila prispevkov je posebna pravica in samostojna pravica, tako po ZZZPB kot tudi po ZUTD. Navedena pravica se razlikuje od pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo (po obeh zakonodajah) tudi po tem, da zajema zgolj pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za dve ločeni pravici, vsaka pa se presoja po veljavni zakonodaji v času uveljavljanja. Z odločbo, s katero je bila tožnici priznana pravica do denarnega nadomestila po določbah ZZZPB ni bilo odločeno o priznanju pravice do plačila prispevkov. Tega tudi ni mogla zahtevati, saj je pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev vezana na iztek pravice do denarnega nadomestila, kar dodatno kaže na njeno samostojnost. Pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je torej potrebno presojati na dan, ko se je izteklo denarno nadomestilo, kar je bilo v primeru tožnice že v času veljavnosti ZUTD. Tožena stranka zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške.

V odgovoru na pritožbo tožnica navaja, da je pridobila pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti v letu 2009, to je do začetka uporabe ZUTD. Tožnica je pravico do denarnega nadomestila iskoristila v skladu z zakonom. Pravice, ki jih je pridobila po določbah ZZZPB ohranja tudi v času veljavnosti ZUTD. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bila tožnici pravica do denarnega nadomestila priznana v letu 2009. V času tožničine bolezni ji je pravica mirovala in je nato izkoristila še preostali del že priznane pravice do denarnega nadomestila. V času veljavnosti ZUTD, pa zadrži pravice v obsegu in trajanju, kot jih je pridobila po določbah ZZZPB, kot je to pravilno razsodilo sodišče prve stopnje. Tožnica zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Tožnica priglaša tudi stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 15. 12. 2011, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 5. 3. 2011. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba A.), zavrnil zahtevek za priznanje pravice do plačevanja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev.

Iz ugotovljenega dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje izhaja, da je bila tožnici z odločbo št. ... z dne 24. 11. 2009 priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas 18 mesecev in sicer od 18. 11. 2009 do 17. 5. 2011. Tožnica je bila v času prejemanja denarnega nadomestila občasno v bolniškem staležu, zato so bile izdane odločbe o mirovanju pravice do denarnega nadomestila. Izplačevanje denarnega nadomestila se je izteklo z 9. 9. 2011. Tožnica je 18. 2. 2010 pridobila predhodno pisno informacijo o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Iz dopisa ZPIZ-a, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa izhaja, da bo predvidoma izpolnila pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbi 36. člena ZPIZ-1, dne 9. 12. 2013. Tožnica je nato dne 9. 9. 2011 vložila vlogo za uveljavljanje pravice do izplačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev.

V času vložitve vloge je že veljal ZUTD. V 68. členu ZUTD je določeno, da zavarovanec, ki je državljan Republike Slovenije, države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije in zavarovanec, ki je tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje in mu po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjka največ eno leto ter je brezposelna oseba, je upravičen do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

V zadevi ni sporno, da tožnica pogojev po 68. členu ZUTD ne izpolnjuje.

Za odločitev o zadevi je torej odločilen odgovor na vprašanje, ali je tožnica pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev pridobila že po starem zakonu, torej istočasno, kot ji je bila priznana pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. ZUTD namreč v 2. odstavku 180. člena določa, da zavarovanec, ki je pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, do začetka uporabe tega zakona, zadrži te pravice v obsegu in trajanju po določbah ZZZPB. Po mnenju pritožbenega sodišča tožnica pravice do plačila prispevkov po določbah ZZZPB ni pridobila, kar pomeni, da v zadevi ne gre za stanje po 2. odstavku 180. člena ZUTD. Iz odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila z dne 24. 11. 2009 izhaja, da je tožnica pridobila zgolj pravico do nadomestila za primer brezposelnosti, ne pa tudi pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. O pravicah se odloča z odločbo in v primeru, če ta pravica ni priznana potem ne gre za stanje, kot je urejeno v 2. odstavku 180. člena ZUTD, torej da bi to pravico uživala tudi v času veljavnosti novega zakona (ZUTD).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alinee 358. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek.

Glede stroškov pritožbe pa je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 68. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) odločilo, da tožena stranka sama trpi svoje stroške pritožbe. V 1. odstavku 68. člena ZDSS-1 je namreč določeno, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške, ne glede na izid postopka. Enako kot za zavod pa velja tudi za drugostopenjski organ (RS, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve), ki je izdal izpodbijano dokončno odločbo, ki je bila predmet presoje pred sodiščem.

Pritožbeno sodišče je nadalje odločilo, da tudi tožnica sama trpi svoje stroške odgovora na pritožbo. Odločitev je sprejelo upoštevaje 1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.