Jedro

Nastalih stroškov s preložitvijo glavne obravnave zaradi tega, ker obtoženec in njegov zagovornik na narok za glavno obravnavo nista pristopila, ni mogoče obravnavati kot zakrivljenih stroškov le takrat, kadar je ugotovljeno, da sta procesna udeleženca storila vse, kar je v njuni moči, da se nastanku nepotrebnih stroškov zaradi preložitve glavne obravnave izogneta.

Izrek

Pritožbi obdolženca in zagovornika po uradni dolžnosti se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi določila I. odst. 94. čl. Zakona o kazenskem postopku odločilo, da sta obtoženec in njegov zagovornik po uradni dolžnosti dolžna plačati stroške kazenskega postopka, nastale s preložitvijo glavne obravnave in sicer obtoženec povprečnino v znesku 60.000,00 SIT, odvetnik pa povprečnino v znesku 150.000,00 SIT.

Zoper sklep sta se pravočasno pritožila obtoženec po zagovorniku in zagovornik sam, iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in odločbe o kazni ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi tako, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno pa, da izpodbijani sklep tako spremeni, da odloči, da oba pritožnika povprečnine nista dolžna plačati.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi I. odst. 94. čl. Zakona o kazenskem postopku plačajo obdolženec, oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zasebni tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak (178. člen) ne glede na izid kazenskega postopka stroške, nastale s svojo privedbo, preložitvijo preiskovalnega dejanja ali glavne obravnave ali nevložitvijo napovedane pritožbe in druge stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezen del povprečnine. Sodišče tako naloži na podlagi citirane določbe navedenim procesnim udeležencem zakrivljene stroške, ki so nastali v konkretnem primeru zaradi tega, ker obtoženec in njegov zagovornik nista prišla na glavno obravnavo in tako niso bili izpolnjeni zakonski pogoji, da bi sodišče prve stopnje lahko opravilo glavno obravnavo ter jo je moralo preložiti. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta bila tako obtoženec kot zagovornik o glavni obravnavi obveščena in nanjo tudi pravilno vabljena. Pravilno je tudi ugotovilo, da oba procesna udeleženca nista svojih izostankov opravičila, ko na narok za glavno obravnavo nista pristopila. Oba pritožnika v pritožbi navajata kot razlog izostanka iz naroka za glavno obravnavo nenadno bolezen tajnice v zagovornikovi pisarni, ki je odnesla prevzeto pošto iz zagovornikove mape v vložišču na sedežu sodišča domov, ter da je pri izročitvi pošte prišlo do napake, saj je zagovornik prejel ko so šli pošto iskat na tajničin dom vsa vabila in obvestila, razen vabila za glavno obravnavo v navedeni kazenski zadevi. Razlog, da se obtoženec ni udeležil glavne obravnave, pa je bil zagovornikov nasvet njemu, dan pred glavno obravnavo, da naj na sodišče ne hodi in se glavne obravnave ne udeleži, saj zagovornik vabila nima in nima niti dovolj časa, da se za glavno obravnavo pripravi. Zagovornik naj bi o tej okoliščini obvestil predsednico senata naslednjega dne, kot je razvidno iz pritožbe, vendar pa tajnica, ki je obolelo tajnico nadomeščala po telefonu ni uspela priti v stik s predsednico senata.

Da pa je mogoče govoriti o tem, da procesni udeleženec stroškov ni povzročil po svoji krivdi, pa mora biti ugotovljeno, da je procesni udeleženec storil dejansko vse, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Zagovornik obtoženca kot razlog, da vabila za glavno obravnavo ni prejel navaja, da to vabilo ni prišlo do njega. Vabilo je bilo pravilno prevzeto v vložišču sodišča dne 1.10.1999. Sodišče je tako upravičeno štelo, da je zagovornik o glavni obravnavi pravilno obveščen. Pa tudi, če zagovornik zaradi napake, ker mu vabilo ni bilo izročeno vabila ne bi prejel, je bil obveščen o glavni obravnavni najkasneje takrat, ko se je pri njem oglasil obtoženec in mu sporočil, da je naslednji dan glavna obravnava. Sam zagovornik, ob tem, ko ni bilo nikakršnega sporočila sodišča, da glavne obravnave ne bo, seveda ni pooblaščen, da stranki svetuje naj na sodišče sploh ne hodi, ker da bo glavna obravnava itak preložena. Obtoženec je vabilo za glavno obravnavo imel in tudi ni bilo nobene zakonske ovire, da na narok za glavno obravnavo ne pristopi. Zagovornik pa bi ob nastali situaciji moral storiti vse, da se nepotrebnim stroškom, ki so nastali s preložitvijo glavne obravnave, izogne. Le navedba v pritožbi, da je zagovornik preko tajnice na dan glavne obravnave poskušal obvestiti predsednico senata, da na glavno obravnavo ne bosta pristopila ne on, ne obtoženec, pa ne predstavlja ravnanja, ki bi pomenilo, da je bilo storjeno vse, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov s preložitvijo glavne obravnave. Tako se pokaže, da razlogi, ki jih navajata oba pritožnika, da nista prišla na glavno obravnavo niso upravičeni in da sta prav s svojim ravnanjem tudi povzročila preložitev glavne obravnave in nastanek stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje odmerilo v obliki povprečnine in naložilo obema v plačilo. Glede na navedeno, tudi ni potrebno dodatno razčiščevanje in ugotavljanje okoliščin, zakaj zagovornika in obtoženca na glavno obravnavo ni bilo, ko pritožnika predlagata, da se ju zasliši in da se zasliši tudi tajnico iz Odvetniške pisarne D. V. Razlogi, s katerimi oba pritožnika izpodbijata sklep, tako niso podani, zaradi česar je pritožbeno sodišče njuno pritožbo skladno z določilom III. odst. 402. čl. Zakona o kazenskem postopku zavrnilo kot neutemeljeno.