Jedro

Spor med tožnikom in drugim tožencem zato ni niti spor iz delovnega razmerja niti spor med delavcem in delodajalcem. Prav tako pa ni mogoče uporabiti pravila o atrakciji pristojnosti delovnega sodišča (po drugem odstavku 5. člena ZDSS-1), saj drugi toženec ni zavarovalnica, ki bi v odškodninskem sporu, za katerega je pristojno delovno sodišče, nastopala kot sospornik prvega toženca.

Izrek

Za odločitev o sporu med tožnikom in drugim tožencem je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 1. 8. 2008 vložil tožbo na Okrožno sodišče v Mariboru za plačilo zneska 362.609,12 EUR iz naslova odškodnine, nastale zaradi kršitve konkurenčne prepovedi, konkurenčne klavzule, obveznosti iz delovnega razmerja in zaradi prenosa poslov, ki jih je opravljal tožnik, na tretjega toženca (sedaj drugi toženec, in sicer zaradi umika tožbe zoper prvega toženca). Okrožno sodišče v Mariboru se je s sklepom III P 806/2008 z dne 25. 8. 2008 izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti zadevo odstopilo Delovnemu sodišču v Mariboru. Ugotovilo je, da se tožbeni zahtevek glasi na plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožnik (delodajalec) utrpel zaradi kršitev pogodbe o zaposlitvi s strani zaposlenega (sedaj prvega toženca) ter zaradi ustanovitve konkurenčnega podjetja s strani prvega toženca. Ker so s tem izpolnjene vse predpostavke individualnega delovnega spora tako v objektivnem kot tudi v subjektivnem smislu, je v skladu s 5. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZDSS-1) za odločanje stvarno pristojno delovno sodišče. 2. Delovno sodišče v Mariboru glede spora med tožnikom in drugim tožencem pristojnosti ni sprejelo. Ugotovilo je, da tožnik od drugega toženca, ki je gospodarska družba in katere zastopnik je bivši delavec tožnika (prvi toženec), uveljavlja plačilo zaradi neupravičene pridobitve in odškodninske odgovornosti oziroma odgovornosti na podlagi Zakona o varstvu konkurence (Ur. l. RS, št. 18/1993 s spremembami, v nadaljevanju ZVK). Ker sta tožnik in drugi toženec gospodarski družbi, gre za spor po 1. točki prvega odstavka 482. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), za katerega je stvarno pristojno redno sodišče. Glede na to je predlagalo, da na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v sporu o pristojnosti odloči Vrhovno sodišče RS.

3. Za odločitev v sporu med tožnikom in drugim tožencem je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

4. Med sodiščema prve stopnje ni sporno, da je za odločanje v sporu med tožnikom in prvim tožencem, na podlagi točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, stvarno pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

5. Delovna sodišča so specializirana sodišča in so pristojna za reševanje samo tistih sporov, za katere zakon tako izrecno določa. V skladu z določbami točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Gre torej za opredelitev individualnega delovnega spora o pravicah, obveznostih in odgovornostih tako v objektivnem (da gre za spor iz delovnega razmerja) kot v subjektivnem (da gre za spor med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki) smislu. Odškodninski spori se uvrščajo med spore o pravicah, obveznostih in odgovornostih, s tem da ZDSS-1 v drugem odstavku 5. člena stvarno pristojnost še dodatno ureja v tem smislu, da je delovno sodišče stvarno pristojno tudi za tiste odškodninske spore, v katerih poleg delavca in delodajalca oziroma njihovih pravnih naslednikov kot sospornik na toženi strani nastopa tudi zavarovalnica. Udeležba zavarovalnice v delovnem odškodninskem sporu je torej določena kot izjema in omejena zgolj na položaj sospornika. Iz spisa izhaja, da je drugi toženec gospodarska družba, ki se ukvarja z izgradnjo in načrtovanjem varnih računalniških centrov (enako kot tožnik). Spor med tožnikom in drugim tožencem zato ni niti spor iz delovnega razmerja niti spor med delavcem in delodajalcem. Prav tako pa ni mogoče uporabiti pravila o atrakciji pristojnosti delovnega sodišča (po drugem odstavku 5. člena ZDSS-1), saj drugi toženec ni zavarovalnica, ki bi v odškodninskem sporu, za katerega je pristojno delovno sodišče, nastopala kot sospornik prvega toženca.

6. V skladu s 1. točko prvega odstavka 481. člena ZPP so spori med gospodarskimi družbami gospodarski spori, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Le-ta veljajo tudi v sporih v zvezi z varstvom konkurence (5. točka prvega odstavka 483. člena ZPP). Iz spisa namreč izhaja, da tožeča stranka od tožene stranke zahteva povrnitev škode, nastale zaradi dejanj nelojalne konkurence po določbah ZVK. Za odločanje v gospodarskih sporih so na podlagi 7. točke drugega odstavka 32. člena ZPP stvarno pristojna okrožna sodišča. 7. Upoštevajoč obrazloženo velja za spor med tožnikom in prvim tožencem ter spor med tožnikom in drugim tožencem stvarna pristojnost različnih sodišč oziroma sodišč različne vrste. Medtem ko je za spor med prvima strankama podana stvarna pristojnost specializiranega delovnega sodišča, je za spor med drugima strankama podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča, kot sodišča splošne pristojnosti.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP sklenilo, kot je navedeno v izreku.