Jedro

Ministrstvo ne more samostojno nastopati kot stranka v individualnem delovnem sporu pred sodiščem. Zakon o vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) v prvem odstavku 7. člena (pred sprejemom novele v letu 1996 je bil to 5. člen) določa, da vlada zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če glede posameznih zadev s posebnim zakonom ni drugače določeno. Pri tem s posebnimi predpisi ni določeno, da so ministrstva pravne osebe, kar pomeni, da ne morejo biti pravdne stranke. Take lastnosti ministrstvu ne more priznati niti sodišče po tretjem odstavku 77. člena ZPP (to je bilo možno po starejših predpisih). Ministrstva niso taki organi, pri katerih gre za takšne oblike združevanja, kjer bi združeni imeli družbena sredstva oziroma premoženje, kar takim združbam izjemoma omogoča pridobitev lastnosti pravdne stranke.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugodilo zahtevku tožnika za razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 14.5.1996, na podlagi katere je tožniku prenehalo delovno razmerje, ker je ob sklenitvi delovnega razmerja posredoval toženi stranki napačne podatke.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek tožnika kot neutemeljen zavrnilo.

Zoper pravnomočno sodbo drugostopenjskega sodišča je tožnik vložil pravočasno revizijo iz revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je sodišče v izpodbijani sodbi obravnavalo pritožbo ministrstva, ki ne more biti stranka v postopku. Poleg tega je tožena stranka v postopku, ki ga je vodila proti tožniku, opustila obvestilo sindikatu, kar je v nasprotju s pozitivnimi predpisi. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče revizijo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Ob reševanju revizije je revizijsko sodišče ugotovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ki se upošteva že po uradni dolžnosti, navaja pa jo tudi revizija. Po tem določilu je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana vedno, če se je postopka kot stranka udeleževal nekdo, ki ne more biti pravdna stranka.

Pri preizkusu izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče ugotovilo, da pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje ni vlagala tožena stranka Republika Slovenija ali njen pooblaščenec, čeprav je tožena stranka pravilno označena v tožbi in v uvodih prvostopenjske in drugostopenjske sodbe. Sodišče druge stopnje bi zato glede na določilo drugega odstavka 365. člena ZPP moralo ugotavljati, ali gre za napako in ali je napako možno odpraviti ali pa je pritožba nepopolna ali nedovoljena. Namesto tega pa se je postavilo na stališče, da je tudi Ministrstvo Republike Slovenije lahko nastopilo kot stranka v tem individualnem delovnem sporu pred sodiščem. To pa pomeni, da je pritožbeno sodišče obravnavalo pritožbo, ki jo je bil vložil organ, ki v tem sporu ni bil tožena stranka.

Tudi sicer Ministrstvo ne more samostojno nastopati kot stranka v individualnem delovnem sporu pred sodiščem. Zakon o vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) v prvem odstavku 7. člena (pred sprejemom novele v letu 1996 je bil to 5. člen) določa, da vlada zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če glede posameznih zadev s posebnim zakonom ni drugače določeno. Pri tem s posebnimi predpisi ni določeno, da so ministrstva pravne osebe, kar pomeni, da ne morejo biti pravdne stranke. Take lastnosti ministrstvu ne more priznati niti sodišče po tretjem odstavku 77. člena ZPP (to je bilo možno po starejših predpisih). Ministrstva niso taki organi, pri katerih gre za takšne oblike združevanja, kjer bi združeni imeli družbena sredstva oziroma premoženje, kar takim združbam izjemoma omogoča pridobitev lastnosti pravdne stranke.

Ker je pritožbeno sodišče reševalo pritožbo organa, ki ni bil stranka v postopku, je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 354. člena ZPP. Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 394. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).