Jedro

Okoliščina, da je obsojenčeva soproga višja sodnica (na gospodarskem oddelku) istega višjega sodišča, ki je pristojno odločati o pravnem sredstvu zoper sodbo, s katero je bilo nepravnomočno odločeno o kazenski odgovornosti njenega soproga in to zaradi kaznivega dejanja, ki sodi v poglavje Kazenskega zakonika o kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo, tudi po presoji Vrhovnega sodišča pomeni takšno okoliščino, ki lahko pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ustvari upravičen dvom o nepristranskost kateregakoli sodnika tega sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Višje sodišče v Kopru.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je A. A., B. B. in C. C. spoznalo za krive storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem in prvem odstavku 240. člena v zvezi s 7. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in drugih. Zoper sodbo so obtoženi A. A., njegov zagovornik ter zagovornik obtoženega B. B. vložili pritožbe.

2. Sodnik poročevalec Višjega sodišča v Ljubljani, ki je kot stvarno in krajevno pristojno prejelo zadevo v reševanje, predlaga prenos krajevne pristojnosti iz Višjega sodišča v Ljubljani na drugo višje sodišče. V utemeljitev predloga pojasnjuje, da je kot sodnik poročevalec naknadno ugotovil, da je na gospodarskem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani glede na Letni razpored dela sodnikov kot sodnica razporejena D. D., ki je po podatkih, posredovanih s strani Urada predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, soproga obtoženega A. A. Zato so po presoji predlagatelja podani drugi tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP. Pri tem navaja, da po sodni praksi tehtni razlog za prenos pristojnosti predstavlja tudi videz nepristranskosti sodišča, ki je povezan s percepcijo javnosti in udeležencev postopka glede nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. 3. Predlog za prenos pristojnosti je utemeljen.

4. Na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so podani takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena EKČP. Iz pravice do nepristranskega sojenja med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Eden izmed temeljnih pogojev za zagotovitev nepristranskega sojenja je prepoved, da bi sodno funkcijo opravljala oseba, glede katere obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti oziroma objektivnosti. Iz pravice do nepristranskosti sojenja pa izhaja tudi zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je treba ocenjevati ne le po njenih učinkih, temveč tudi po zunanjem izrazu, namreč kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in tudi kako se razume v očeh javnosti. Ni dovolj, da sodišče v postopku ravna in odloča nepristransko. Sodišče mora biti sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranskosti sodnikov. Pravica do sodnega varstva tako vsebuje jamstvo, da odloča nepristransko sodišče. Za zagotavljanje objektivnega vidika tega jamstva je poleg zagotavljanja garancij v postopku pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki lahko prizadenejo videz nepristranskosti sodnega odločanja v javnosti oziroma povzročijo dvom o njem. Pri tem je posebej izpostavljeno zaupanje, ki ga morajo vzbujati odločitve sodišč v demokratični družbi v javnosti.1

5. Po ustaljeni sodni praksi običajni kolegialni odnosi med delavci v pravosodju ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos pristojnosti, če ti niso preseženi v smeri bolj intenzivnih ali prijateljskih odnosov. Takšni odnosi v obravnavani zadevi niso bili zatrjevani. Predlagatelj v predlogu izpostavlja, da dejstvo, da je na isto višje sodišče, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje o pritožbi zoper kazensko sodbo, kot sodnica razporejena soproga obtoženca, vpliva na zunanji videz nepristranskosti, ki se kaže v percepciji javnosti in strank postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča, na katerega je kot sodnica razporejena tudi obsojenčeva soproga. Vrhovno sodišče takšnemu stališču predlagatelja pritrjuje. Okoliščina, da je obsojenčeva soproga višja sodnica (na gospodarskem oddelku) istega višjega sodišča, ki je pristojno odločati o pravnem sredstvu zoper sodbo, s katero je bilo nepravnomočno odločeno o kazenski odgovornosti njenega soproga in to zaradi kaznivega dejanja, ki sodi v poglavje Kazenskega zakonika o kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo, tudi po presoji Vrhovnega sodišča pomeni takšno okoliščino, ki lahko pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ustvari upravičen dvom o nepristranskost kateregakoli sodnika tega sodišča. 6. Zaradi ohranjanja videza neodvisnega in nepristranskega sojenja je Vrhovno sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo in na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP za sojenje v tem kazenskem postopku namesto krajevno pristojnega Višjega sodišča v Ljubljani določilo Višje sodišče v Kopru.

1 Prim. odločba Ustavnega sodišča Up-799/13 z dne 22. 1. 2015, sodbe Vrhovnega sodišča I Kr 1597/2015-23 z dne 3. 12. 2015, I Kr 18896/2011 z dne 6. 7. 2017, I Kr 34216/2016 z dne 3. 8. 2017 in druge.