Jedro

Iz spisa izhaja, da ga je tožena stranka pravilno prejela. Vročitev je bila opravljena z nabitjem vabila za glavno obravnavo na vrata poslovnih prostorov tožene stranke po določbi 1. odst. 136. člena v zvezi s 144. členom ZPP/77, saj iz zaznamka na vročevalca na vročilnici izhaja, da je zaposlena oseba teh poslovnih prostorih odklonila sprejem pisanja.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita. Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo opr. št. ... z dne ... razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 150.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi in ji povrniti njene pravdne stroške v višini 69.075,00 z zamudnimi obrestmi. S sklepom opr. št. ... z dne ... je zavrnilo predlog tožene stranke na vrnitev v prejšnje stanje. Zoper sodbo in sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila. V pritožbi zoper sodbo tožena stranka uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odst. 353. člena ZPP/77. Navedla je, da ji ni bila dana možnost nastopanja pred sodiščem, saj na glavno obravnavo ni bil povabljen njen pooblaščenec. Vabila za glavno obravnavo pa tudi ni prejela tožena stranka, saj le-to ni bilo pravilno vročeno. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da tožena stranka ni izpolnila pogodbe o zaposlovanju. Dejansko jo je v celoti izpolnila, saj je dne 1.10.1992 redno za določen čas zaposlila delavko Z.V.. Tožeča stranka je v letu 1992 in 1993 pošiljala neustrezne kadre, tisti, ki pa so ustrezali niso hoteli skleniti s toženo stranka rednega delovnega razmerja. Dejstvo je, da je tožena stranka s pogodbo prejeta sredstva porabila namensko, zaradi česar jih ni dolžna vrniti. Pritožba zoper sodbo je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. V pritožbi zoper sklep tožena stranka uveljavlja absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka. Po oceni pritožbe izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj ni opredeljeno na katero procesno dejanje se nanaša. Prav tako ni navedb o tem, kako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo sodno pisanje nabito na vrata poslovnega prostora dne 20.5.1998. Sodišče prve stopnje v nasprotju z določbo 120. člena ZPP ni razpisalo naroka in ni navedlo razlogov za takšno ravnanje. Zmotno se je tudi oprlo na navedbe vročevalca, zaradi česar ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Pritožbi nista utemeljeni. V zvezi s pritožbo zoper sklep pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo nobeno od očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Tožena stranka je podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje iz katerega izhaja, da je predlagala, da se ponovno opravi glavna obravnava, ki naj bi jo zamudila iz opravičenih razlogov. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v okviru tega predloga odločalo in v obrazložitvi podalo jasne in logične zaključke, ki jih je mogoče preizkusiti. Pri tem je pravilno štelo, da tožena stranka ni izkazala, da je glavno obravnavo 23.6.1998 zamudila iz opravičenega razloga. Tožena stranka je trdila, da za obravnavo ni vedela, ker ni prejela vabila. Ta trditev pa se ni izkazala za resnično, saj iz spisa izhaja, da je tožena stranka vabilo pravilno in pravočasno prejela. Sodišče prve stopnje je svoje zaključke o tem pravilno oprlo na zaznamek vročevalca na vročilnici, ki se nahaja v spisu (red. št. 16). Tožena stranka razen pavšalne trditve, da vabila ni prejela bolj konkretnih trditev, s katerimi bi ovrgla vročevalčev zaznamek na vročilnici ni podala, niti ni predlagala izvedbo kakšnega dokaza. Zato tudi ni bilo potrebno opraviti naroka za vrnitev v prejšnje stanje in so pritožbene trditve v to smer neupoštevne. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP). V zvezi s pritožbo zoper sodbo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v postopku na prvi stopnji bila dana možnost toženi stranki nastopati pred sodiščem. Glede pritožbene trditve, da tožena stranka ni prejela vabila za glavno obravnavo dne 23.6.1998, se pritožbeno sodišče sklicuje na zgoraj podane drugačne razloge. Iz spisa namreč izhaja, da ga je tožena stranka pravilno prejela. Vročitev je bila opravljena dne 20.5.1998 z nabitjem na vrata poslovnih prostorov tožene stranke po določbi 1. odst. 136. člena v zvezi s 144. členom ZPP/77, saj iz zaznamka vročevalca na vročilnici izhaja, da je zaposlena oseba v teh poslovnih prostorih odklonila sprejem pisanja. Prav tako iz spisa izhaja, da je odvetnik tožene stranke predložil sodišču pooblastilo za zastopanje tožene stranke dne 25.5.1998, potem, ko je tožena stranka že prejela vabilo. Zato sodišče ni bilo dolžno pošiljati vabila še njenemu odvetniku. Sodišče prve stopnje je na podlagi trditev, ki sta jih pravdni stranki podali v postopku na prvi stopnji in v tem postopku izvedenih dokazih pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni v celoti izpolnila obveznosti, ki jih je prevzela s pogodbo o sofinanciranju novih delovnih mest z namenom zaposlovanja brezposelnih, ki jo je sklenila s tožečo stranko dne 11.11.1992 (A2). Zato je materialnopravno pravilno odločilo, ko je naložilo toženi stranki, da mora plačati vtoževani znesek (1. odst. 4. člena pogodbe). Trditve, ki se nanašajo na izpolnjevanje navedene pogodbe je tožena stranka podala šele v pritožbi, zaradi česar so neupoštevne, saj ni izkazala, za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti do konca glavne obravnave (1. odst. 496.a člena ZPP/). Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP/77, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (368. člen ZPP/77). Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena in 1. odst. 166. člena ZPP/77).