Jedro

V zemljiškoknjižnem postopku poleg načela formalnosti velja tudi načelo dispozitivnosti postopka, saj zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo (125. člen ZZK-1). Ker je predlagatelj predlagal, da se vknjiži zemljiški dolg za znesek 100.000.000,00 EUR, v listini, ki je podlaga za vpis, pa je naveden nižji znesek (100.000,00 EUR), je pravilna odločitev, da se predlagani vpis ne dovoli, saj je bil v trenutku začetka postopka predlog za vknjižbo neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep Dn 1 z dne 30.11.2012. Zoper sklep se je predlagatelj pritožil. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep Okrajnega sodišča razveljavi ter dovoli vknjižbo zemljiškoknjižnega dolga. Pri oddaji predloga je prišlo do očitne zatipkane napake, ter meni, da je sklicevanje na načelo dispozitivnosti pri takih napakah pretirano strogo. Sodišče bi lahko napako popravilo, da gre za napako v znesku pa izhaja iz listine, ki je podlaga za vpis in tudi iz samega predloga, kjer je pod rubriko „dodatni opis“ naveden pravilen, nižji znesek, kot v listini. V primeru zavrnitve vpisa bo šlo za izrazito nesorazmerje med pomanjkljivostjo zemljiškoknjižnega predloga in nastalo posledico. Zemljiškoknjižno stanje je sedaj drugačno, za stranko bo nastala škoda. Nadaljuje naj se s postopkom vzpostavitve listine in vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo, kot predlagano.

Pritožba ni utemeljena.

Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Vpis dovoli, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva; če listina po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis; če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen; če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jo za posamezno vrsto vpisa določa zakon (148. člen ZZK-1). V zemljiškoknjižnem postopku poleg načela formalnosti, velja tudi načelo dispozitivnosti postopka, saj zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo (125. člen ZZK-1). Ker je predlagatelj predlagal, da se vknjiži zemljiški dolg za znesek 100.000.000,00 EUR, v listini, ki je podlaga za vpis, pa je naveden nižji znesek (100.000,00 EUR), na kar je bilo sodišče, upoštevaje 125. člen ZZK-1, vezano, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko vpisa ni dovolilo oz. je z izpodbijanim sklepom ugovor zavrnilo, saj je bil v trenutku začetka postopka predlog neutemeljen (ni bil npr. nepopoln, kar bi bilo mogoče naknadno popraviti z odpravo pomanjkljivosti – prim. člen 146 ZZK-1). Predlog, ki ne zadosti pogojem iz 148. in 149. člena ZZK-1, zemljiškoknjižno sodišče zavrne oz. vpisa ne dovoli (prim. 151. člen ZZK-1). Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, tudi ni zagrešilo tistih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZPP).