Jedro

Tožnik je bil uživalec starostne pokojnine od 16. 3. 2013 dalje in ni bil zavarovan na drugi podlagi. Nadalje je odločilno, da je bil v poslovni register kot solastnik in pa direktor podjetja vpisan od 4. 12. 2013 do 5. 10. 2017. V tem primeru so bili izpolnjeni pogoji za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker tožnik ni sam vložil prijave v zavarovanje, je to storila tožena stranka po uradni dolžnosti in sicer tako, da je ugotovila lastnost zavarovanca od 1. 4. 2016 dalje pa do 4. 10. 2017, ko je tožniku zaradi stečaja podjetja prenehalo pooblastilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke št. zadeve ... z dne 14. 11. 2017 in prvostopna odločba št. zadeve ... z dne 10. 8. 2017. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da se je na poziv tožene stranke pri njej zglasil v mesecu aprilu 2016 ter povedal, da podjetje ne posluje in da je v postopku izbrisa. Sprašuje, če ima tožena stranka pravico urediti stanje za več kot 15 mesecev za nazaj. Sodišče navaja le pravice, ne pa obveznosti, ki jih ima tožena stranka do tožnika kot upokojenca. Meni, da se mu je storila krivica, zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju: ZPP) pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ..., št. dosjeja: ... z dne 14. 11. 2017, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 10. 8. 2017, št. dosjeja: ... Tožena stranka je odločila, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe A., v stečaju po 16. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (v nadaljevanju: ZPIZ-2) za 10 ur na teden od 1. 4. 2016 do 4. 10. 2017. Od 1. 4. 2016 dalje se mu izplačuje sorazmerni del pokojnine v znesku 163,23 EUR na mesec, od 1. 10. 2016 dalje v znesku 163,89 EUR na mesec in od 1. 1. 2017 dalje v znesku 165,78 EUR na mesec. Sorazmerni del pokojnine se mu izplačuje do 4. 10. 2017, nato pa se mu od 5. 10. 2017 dalje izplačuje akontacija starostne pokojnine v znesku 221,03 EUR na mesec.

6. V zadevi je sporna ugotovitev, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja za 10 ur na teden od 1. 4. 2016 do 4. 10. 2017 in posledično odločitev, da se mu zmanjša starostna pokojnina.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik uživalec starostne pokojnine od 16. 3. 2013 dalje. Iz izpisa Poslovnega registra Slovenije izhaja, da je bil tožnik od 12. 12. 2011 dalje solastnik podjetja A. in od 4. 12. 2013 do 5. 10. 2017 tudi direktor omenjenega podjetja. 5. 10. 2017 mu je pooblastilo prenehalo, saj se je na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v B. opr. št. St 3169/2017 z dne 5. 10. 2017, nad navedeno družbo začel stečajni postopek.

8. Pravna podlaga za rešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja3 (ZMEPIZ-1) in v Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju4 (v nadaljevanju: ZPIZ-2B). Navedeni predpis je začel veljati s 1. 1. 2016. V tretjem odstavku 37. člena je določil, da se morajo osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo delo ali dejavnost, na podlagi katere izpolnjujejo pogoje za obvezno zavarovanje po 15. ali 16. členu tega zakona in niso uživalci pokojnine iz 406. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju5 (v nadaljevanju: ZPIZ-2) do 31. 3. 2016 obvezno vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dnem vložitve prijave v zavarovanje. Za osebe, ki se do 31. 3. 2016 ne vključijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na določbo četrtega odstavka 81. člena ZPIZ-1, se po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. 4. 2016 dalje. Skladno s 6. členom ZPIZ-2 je namreč zavarovanje obvezno za vse fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu ali mednarodni pogodbi. Zavarovalno razmerje nastane po samem zakonu, z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (drugi odstavek 6. člena ZPIZ-2). Skladno s 16. členom ZPIZ-2 so med drugim obvezno zavarovane tudi osebe, ki so družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v Republiki Sloveniji in so hkrati poslovodne osebe, razen če niso zavarovane na drugi podlagi. Glede na tretji odstavek 22. člena ZPIZ-2 obvezno zavarovanje oseb in 16. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa v poslovni register kot družbenik in poslovodna oseba, pa do dneva izbrisa.

9. Upoštevaje navedene predpise je za odločitev v sporni zadevi odločilno dejstvo, da je bil tožnik uživalec starostne pokojnine od 16. 3. 2013 dalje in da torej ni bil zavarovan na drugi podlagi. Nadalje je odločilno, da je bil v poslovni register kot solastnik in pa direktor podjetja A. vpisan od 4. 12. 2013 do 5. 10. 2017. V tem primeru so bili izpolnjeni pogoji za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker tožnik ni sam vložil prijave v zavarovanje, je to storila tožena stranka po uradni dolžnosti in sicer tako, da je ugotovila lastnost zavarovanca od 1. 4. 2016 dalje pa do 4. 10. 2017, ko je tožniku zaradi stečaja podjetja prenehalo pooblastilo. Lastnost zavarovanca je bila priznana za 10 ur na teden.

10. S tem, ko je bila za navedeno obdobje ugotovljena lastnost zavarovanca za 10 ur na teden je tožena stranka posledično odločila tudi o priznanju sorazmernega dela pokojnine. Taka odločitev je skladna s tretjim odstavkom 116. člena ZPIZ-2. 11. Glede na navedeno so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da je bila tožniku storjena krivica. Tožnik je imel sam možnost, da se vključi v zavarovanje, kar pa ni storil. Tožena stranka je zato imela podlago za svoje postopanje v tretjem odstavku 37. člena ZPIZ-2B. Po uradni dolžnosti je zato pravilno ugotovila lastnost zavarovanca od 1. 4. 2016 dalje za 10 ur na teden. Zakon sam torej določa za koliko časa nazaj oziroma od kdaj dalje lahko tožena stranka ugotovi lastnost zavarovanca, kar je ustrezno obrazložilo tudi že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 111/13. 4 Ur. l. RS, št. 102/2015. 5 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.