Jedro

Stanovanjski zakon samo daje možnost, da najemnik stanovanje kupi. Ta pa stanovanje lahko kupi ali pa tudi ne. Lastninsko pravico pridobi le tisti, ki se za nakup odloči. Samo dejstvo, da zakon najemniku omogoča kupiti stanovanje pa nikakor ne pomeni originarnega načina pridobitve lastninske pravice, zato zaznamba za takšen primer spora ni mogoča.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zemljiškoknjižni predlog za zaznambo spora pri nepremičnini, parc.št. 363/1 vl.št. 16 k.o. X, na podlagi tožbe, vložene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr.št. P 670/2004-II.

Zoper sklep sta se pritožila predlagatelj in njegov pooblaščanec odvetnik V.. Pooblaščenec se pritožuje iz razloga napačne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče zaobšlo zakonito določilo, ki pravi, da je zaznamba spora možna, kadar tožnik zahteva obstoj njegove lastninske pravice na „drug izviren način“. Tožnik namreč zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe med toženci in sklenitev kupoprodajne pogodbe za stanovanje na parc.št. 363/1 vl.št. 16 k.o. X. Tožnik zahteva obstoj svoje pravice na nepremičnini, ki jo mora pridobiti na izviren način, to je na podlagi določil Stanovanjskega zakona. Pogoj za zaznambo spora po 79. členu ZZK in vloženi tožbi je izpolnjen, zato predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zaznambo spora dovoli in to zaznamuje v zemljiški knjigi. Predlagatelj v pritožbi še enkrat poudarja, da zahteva razveljavitev sporne kupne pogodbe ter pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na izviren način, to je po določilih SZ. Nadalje pravi: - da je tožba vložena v smislu pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 22. in 23.6.1993, - da je v sporno stanovanje vložil znatna sredstva, - kaj je pravica, kot izhaja iz komentarja SPZ na strani 70. Sklicuje se na 8. poglavje SZ in na Zakon o denacionalizaciji. Meni, da je lastninsko pravico pridobil že na temelju vlaganj, to je na podlagi zakona na izviren način. S tem se je vrednost stanovanja povečala. Tožnik zahteva zaznambo pravnih dejstev na podlagi 1. točke 22. člena ZZK-1. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče odloči o predlogu za zaznambo spora upoštevaje določilo 5. odst. 22. člena in 79. člena ZZK-1. Člen 79 ZZK-1 v 1. točki 1. odstavka pravi, da se zaznamba spora v zemljiški knjigi dovoli na podlagi tožbe oziroma predloga, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki ju je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo na podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti oziroma na drug izviren način. Ni slediti pritožbi ko pravi, da je predlagatelj pridobil lastninsko pravico na nepremičnini „na drug izviren način“. Kot drug izviren način šteje pritožba, da so to določila Stanovanjskega zakona. Takšno stališče predlagatelja pa je napačno. Stanovanjski zakon samo daje možnost, da najemnik stanovanje kupi. Ta pa stanovanje lahko kupi ali pa tudi ne. Lastninsko pravico pridobi le tisti, ki se za nakup odloči. Samo dejstvo, da zakon najemniku omogoča kupiti stanovanje pa nikakor ne pomeni originarnega načina pridobitve lastninske pravice. Predlagatelj, če bo v pravdi uspel, bo sklenil kupno pogodbo za sporno stanovanje. Lastnik bo stanovanje pridobil na podlagi pravnega posla in z vpisom v zemljiško knjigo in ne originarno. Povedano pa pomeni, da predlog za zaznambo spora ni utemeljen in ga je prvo sodišče pravilno in skladno z zakonskimi določili zavrnilo. Odločitve sodišča tudi ne morejo omajati navedbe predlagatelja v pritožbi in se nanašajo na nakup stanovanja in njegova vlaganja. Vse te navedbe niso odločilnega pomena za rešitev zadeve, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (2. odst. 360. člena ZPP v zvezi z 2. odst. 120. člena ZZK-1).

Sodišče je dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa v skladu z določbo 2. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1.