Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjeni pojasnilni dolžnosti, opravljeni s profesionalno skrbnostjo, je na toženki. Ker iz toženkinih ugovornih trditev diametralno nasprotno trditvam tožnika izhaja, da je tožnika opozorila na bistvene nevarnosti kredita, bi moralo sodišče prve stopnje toženki omogočiti, da jih dokaže.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor zoper sklep o začasni odredbi. Z njo je do pravnomočnega končanja predmetnega spora zadržalo učinkovanje dveh kreditnih pogodb v CHF z dne 16. 11. 2007, dveh sporazumov o zavarovanju denarne terjatve z dne 22. 11. 2007 in dveh dogovorov o poravnavi obveznosti z dne 25. 5. 2016.

2.V pravočasni pritožbi toženka uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo ugovoru in zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe oziroma podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3.Tožnika se v odgovoru na pritožbo zavzemata za zavrnitev in priglašata stroške.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Prvi in osnovni pogoj za ohranitev izdane začasne odredbe v veljavi je verjeten obstoj nedenarne terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ1 ). Pravno podlago za presojo o verjetnosti terjatve predstavljajo določbe ZpotK2 , ZVPot3 ter temeljna načela OZ4 , ki jih je treba razlagati evroskladno v luči minimalne harmonizacije, kot to določata Direktiva in sodna praksa SEU. Dogovor o kreditu v tuji valuti sodi med pogodbene pogoje iz prvega odstavka 22. člena ZVPot. Sankcija ničnosti je predpisana za pogodbene pogoje, ki bi bili do potrošnika nepošteni (23. člen ZVPot). Pogodbeni pogoji se štejejo za nepoštene, če: - v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank; - povzročijo, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika; - povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval; ali - nasprotujejo načelu vestnosti in poštenja (prvi odstavek 24. člena ZVPot). Izhodišče presoje nepoštenosti obravnavanega pogodbenega pogoja je, da je banka, ki ima profesionalno védenje in izkušnje glede prevzetih tveganj, v razmerju do povprečnega potrošnika, za katerega se (po evropskem pravu) domneva, da se ne zaveda dejanskega obsega valutnega tveganja, v veliki informacijski premoči. Enakopravnost v položajih naj se zato vzpostavi z informacijsko oziroma pojasnilno obveznostjo banke (kar je dobra vera v postopkovnem smislu). Neopravljena pojasnilna dolžnost banke pomeni ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (4. alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot), kar vodi k presoji o nepoštenosti pogodbenega pogoja in ničnosti kreditne pogodbe.

6.V sklepu o začasni odredbi je bila presoja, da je verjetnost terjatve izkazana, oprta na navedbe tožnikov, da jima toženka valutnega tveganja ob sklenitvi pogodbe ni ustrezno pojasnila, ker jima je zgolj ponudila možnost kredita v CHF, pri tem pa jima ni predstavila nikakršnih tveganj, povezanih s kreditnimi pogodbami v CHF. Sodišče je presodilo, da so te trditve verjetne, ker iz besedila kreditnih pogodb ne izhaja, da bi toženka tožnika ustrezno opozorila na valutno tveganje na način, da bi se tožnika mogla konkretno zavedati dejanskih posledic velike depreciacije domače valute na višino njunih kreditnih obveznosti (anuitete in glavnice) v celotnem obdobju (300 mesečnih anuitetah) odplačevanja kredita. Ni jima bilo pojasnjeno, da že zgolj obdobje 25 let predstavlja precejšnje tveganje z vidika potencialnih sprememb, ki lahko vplivajo na izvrševanje pogodbe, pri tem pa sta kredita v CHF odplačevala s tekočimi prihodki v domači valuti (EUR) in sta z zadevno pogodbo prevzela neobičajno, nepredvidljivo in neomejeno tveganje, ki ga (v nasprotju z banko) povprečen potrošnik ne more ovrednotiti in obvladati.

7.V ugovornem postopku je sodišče prve stopnje ponovno presojalo verjetno izkazanost terjatve, tokrat tudi na podlagi ugovornih navedb, ter ugotovilo enako: na podlagi prejetih opozoril se tožnika kot povprečna potrošnika, ki prejemata dohodke v EUR, nista mogla zavedati, da so valutna razmerja povsem nestabilna (nepredvidljiva, nenapovedljiva), da so nihanja lahko zelo visoka ter da v dolgoročnem pogodbenem razmerju do tega lahko kadarkoli dejansko pride.

8.Sodišče prve stopnje je ocenilo, da v tej fazi postopka (še) ni potrebno zaslišanje prič, ki jih je toženka v zvezi z izpolnitvijo pojasnilne dolžnosti predlagala, ker da so ugovorne trditve presplošne in da ne omogočajo zaključka, da je bila ta dolžnost pravilno izpolnjena. Pritožnica utemeljeno opozarja na napačnost te presoje. V postopku zavarovanja se dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti.5 Odločitev je sicer lahko sprejeta brez naroka (29. a člen ZIZ), na podlagi krajšega dokaznega postopka in posledično krajše (nepopolne) dokazne ocene. Vendar mora sodišče v okviru skrbi za enakovredno obravnavo strank paziti, da ne bi bila katera od njiju zaradi neizčrpane dokazne ponudbe procesno prikrajšana. Presoja, ali je neko dejstvo šteti za (ne)dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore).

9.Toženka je v ugovornem postopku trdila, da je njen bančni uslužbenec tožnikoma pojasnil možnost vpliva velike depreciacije domače valute in povečanja tujih obrestnih mer na obroke za odplačilo kredita ter ju opozoril na dejstvo, da to tveganje ni omejeno, kar lahko rezultira tudi v (neomejenem) povišanju obrokov kredita, posledično pa tudi v povišanju glavnice v EUR. Iz toženkinih ugovornih trditev torej izhaja, da je tožnika opozorila na bistvene nevarnosti kredita. Ker gre za trditve, diametralno nasprotne trditvam tožnikov, bi moralo sodišče prve stopnje toženki omogočiti, da jih dokaže. Posebej zato, ker je na njej (trditveno in) dokazno breme o izpolnjeni pojasnilni dolžnosti, opravljeni s profesionalno skrbnostjo. Toženka zato utemeljeno izpostavlja, da bi šele izvedba predlaganega zaslišanja prič A. A. in B. B. omogočala presojo, ali sta tožnika razumela (oziroma nista razumela) razsežnost(i) prevzetega valutnega tveganja. Zaključek o tem, navedbe katere stranke so verjetnejše, bi moralo sodišče prve stopnje sprejeti šele po izvedbi predlaganih dokazov, katerih izvedba ni zamudna.

10.Ker je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem prič, predlaganih za potrditev verjetne izkazanosti ugovornih navedb, utemeljen (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP6 ), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena, 366. člen in prvi odstavek 354. člena ZPP). Pritožbenemu sodišču se posledično ni bilo treba vsebinsko opredeliti do ostalih pritožbenih navedb (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11.Kadar je postopek zavarovanja del pravdnega postopka, so stroški zavarovanja terjatve sestavni del pravdnih stroškov. O pritožbenih stroških bo zato odločeno s končno odločbo (151. člen, šesti odstavek 163. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami.

2Zakon o potrošniških kreditih, Ur. l. RS, št. 70/2000, s spremembami in dopolnitvami.

3Zakon o varstvu potrošnikov, Ur. l. RS, št. 20/1998, s spremembami in dopolnitvami.

4Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami.

5Dokazni standard verjetnosti je izpolnjen, kadar so razlogi v prid resničnosti nekega pravno odločilnega dejstva močnejši oziroma številčnejši od razlogov v prid neresničnosti.

6Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami. ZPP se v postopku zavarovanja uporablja na podlagi 15. in 239. člena ZIZ.