Jedro

Dejstvo, da je ena od strank postopka sodnik sodišča druge stopnje, ki bo, v primeru če bo zoper odločbo sodišča prve stopnje vloženo redno pravno sredstvo, pristojno odločati o njem, ni razlog za delegacijo sodišča prve stopnje niti iz razlogov smotrnosti niti iz drugih tehtnih razlogov.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnika sta pri Okrajnem sodišču v Mariboru kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču vložila tožbo, s katero zahtevata sanacijo dveh oken v njunem stanovanju. Okrajno sodišče je vložilo predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ker je tožnica višja sodnica, vodja civilnega oddelka Višjega sodišča v Mariboru in je treba vnaprej izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločitev sodišča prve in druge stopnje stopnje.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Dejstvo, da je ena od strank postopka sodnik sodišča druge stopnje, ki bo, v primeru če bo zoper odločbo sodišča prve stopnje vloženo redno pravno sredstvo, pristojno odločati o njem, ni razlog za delegacijo sodišča prve stopnje niti iz razlogov smotrnosti niti iz drugih tehtnih razlogov. Sodniki vseh sodišč odločajo na podlagi ustave in zakonov. Pri svojem delu so samostojni in neodvisni ter morajo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih, tudi če je stranka sodnik drugega (višjega) sodišča. Zato zgolj funkcionalna nadrejenost sodnikov višjega sodišča sodiščem prve stopnje v primeru, ko je ena od strank sodnik sodišča druge stopnje, ne more biti utemeljen razlog za delegacijo pristojnosti sodišča prve stopnje.

4. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da predlog ni utemeljen in ga je zato zavrnilo.