Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po določilu 1. odst. 221. čl. ZD sodišče v primeru, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da se je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju našla nova zapuščina in jo v skladu s prvotnim sklepom o dedovanju v celoti dodelilo oporočni dedinji. Zoper sklep se je pravočasno pritožil sin pokojnice Š. P. Navaja, da je mati v oporoki zapustila nepremičnino svoji vnukinji S. I., v njej pa ni bilo izrecno navedeno, da njej zapušča tudi ostalo premoženje. Meni, da je na podlagi 3. odst. 221 čl. Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) upravičen do naknadno najdenega premoženja. Pritožba ni utemeljena. Po določilu 1. odst. 221. čl. ZD sodišče v primeru, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. To je sodišče prve stopnje tudi storilo z izpodbijanim sklepom. Določilo 2. in 3. odst. 221. čl. ZD ureja situacijo (na enak način kot 203. čl. ZD), če zapuščinske obravnave ni bilo, odvisno pač od tega, kakšno premoženje sestavlja zapuščino. Oporočna dedinja je torej upravičena tudi do pozneje najdenega premoženja, upoštevajoč pri tem pravnomočni sklep o dedovanju z dne 1.12.1998 in načelo univerzalnosti sukcesije. Sicer pa pritožnik neutemeljeno trdi, da oporoka ne zajema tudi premičnega premoženja zapustnice, saj je zapustnica v njej zapisala, da določa za edino dedinjo svojega nepremičnega in premičnega premoženja svojo vnukinjo I. S. Pritožba je potemtakem neutemeljena, saj pritožbeno sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbjani sklep zapuščinskega sodišča (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD).