Jedro

V zapuščinskih postopkih je materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje v točki I. izreka ugotovilo, katere nepremičnine spadajo v zapuščino po pokojni T. H., da je zapustnica zapustila pisno oporoko pred pričami z dne 20.6.2015 in pisno oporoko pred pričami z dne 13.7.2018, v katerih je za glavnega dediča določila B. H., ki je dolžan po pisni oporoki z dne 20.6.2015 zakonitemu sodediču A. H. izplačati volilo v višini 15.000,00 EUR, v roku 5 let po njeni smrti, ter po pisni oporoki z dne 13.7.2018 zapustničinima vnukinjama Ž. H. in Z. H. izplačati volilo vsaki po 1.000,00 EUR, v roku 5 let po zapustničini smrti. Ugotovilo je tudi, da zapustnica s kasnejšo oporoko ni izrecno preklicala prejšnje oporoke, zato ostanejo določila prejšnje oporoke v veljavi glede na to, da niso v nasprotju z določili poznejše oporoke, da so dediči oporoko priznali in da so volilojemniki sprejeli naklonjena jim volila. V točki II. izreka je za dediča na podlagi oporoke razglasilo zapustničinega sina B. H. in v točki III. izreka sklenilo, da se za volilojemnike razglasijo A. H., kateremu je B. H. dolžan v roku 5 let po smrti zapustnice izplačati 15.000,00 EUR, ter Ž. H. in Z. H., katerima je v enakem roku B. H. dolžan izplačati vsaki po 1.000,00 EUR. Odredilo je tudi ustrezne vpise v zemljiški knjigi pri nepremičninah, last zapustnice (točka IV. izreka).

2. Zoper ta sklep o dedovanju se je pritožil dedič B. H. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1). Predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je zapustnica dne 13.7.2018 naredila oporoko pred pričami. Na vprašanje odvetnika D. D. ml., ali je oporočiteljica že naredila prej kakšno oporoko, je oporočiteljica izjavila, da je napisala lastnoročno oporoko junija leta 2014, katero pa je želela preklicati, kar je tudi zapisano v oporoki, samo da se je oporočiteljica zmotila v letnici. Oporočiteljica je bila prepričana, da je lastnoročno oporoko pred pričami napisala v letu 2014, na zapuščinski obravnavi pa se je ugotovilo, da je oporočiteljica napisala oporoko v letu 2015, pravilno pa je navedla, v katerem mesecu jo je napisala. Poslednja volja oporočiteljice je bila, da bi z oporoko pred pričami z dne 13.7.2018 tudi preklicala oporoko oziroma lastnoročno oporoko pred pričami iz junija leta 2015. Vse navedeno je oporočiteljica izjavila pred pričo V. L., ki je bil priča pri obeh oporokah. Sodišče bi moralo najprej vprašati oporočnega dediča B. H., ali priznava oporoko z dne 20.6.2015, in na podlagi njegove izjave napotiti oporočnega dediča na pravdo, ali je bila poslednja volja oporočiteljice, da z oporoko pred pričami z dne 13.7.2018 preklicuje ali razveljavlja oporoko z dne 20.6.2015, glede na to, da se je oporočiteljica zmotila samo v letnici in da je napisala oziroma izrazila poslednjo voljo v dveh oporokah. Oporočiteljica je spremenila vsebino oporoke, ker jo sin A. H. ni obiskoval ter tudi ni zanjo poskrbel. Oporočiteljica je napisala samo dve oporoki pred pričama, lastnoročne oporoke pred pričami v letu 2014 pa ni napisala.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD2) se pravila pravdnega postopka v okviru zapuščinskega postopka uporabljajo v obsegu, ki ustreza naravi zapuščinskega postopka. Po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. V zapuščinskem postopku je s tem v zvezi potrebno razlikovati, ali gre za navedbo dejstva, ali za uveljavljanje pravice, ki izključuje uporabo citirane določbe prvega odstavka 337. člena ZPP. V skladu s 165. členom ZD mora namreč sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Poleg tega je v zapuščinskih postopkih materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov. Kot izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave ter spisovnih podatkov, sodišče prve stopnje dedičev na posledice prekluzije ni opozorilo. Za prava neuke stranke pa takšna obveznost izhaja tako iz 12. člena ZPP kot tudi iz 165. člena ZD. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče upoštevalo tudi navedbo dediča B. H., da je bila poslednja volja oporočiteljice, da bi z oporoko pred pričami z dne 13.7.2018 tudi preklicala oporoko oziroma lastnoročno oporoko pred pričami iz junija leta 2015 ter da je zapis letnice 2014 v oporoki z dne 13.7.2018 pomota, ki ni skladna z voljo oporočiteljice. Sodišče prve stopnje je na zapuščinski obravnavi z dne 7.12.2018 sicer povzelo vsebino obeh oporok in nato ugotovilo, da se dopolnjujeta, ni pa do sedaj še obravnavalo zapisa oporočiteljice v oporoki z dne 13.7.2018, kjer je zapisano, da „s to oporoko razveljavlja in preklicuje oporoko, ki jo je lastnoročno napisala junija 2014“ in razčistilo z dediči, ali je zapustnica napisala tri oporoke ali pa zgolj dve in gre pri zadnjem zapisu v oporoki z dne 13.7.2018 za pomoten zapis letnice prejšnje oporoke. To bo sodišče prve stopnje moralo razčistiti v nadaljevanju postopka in v primeru spornih dejstev med dediči napotiti dediča, katerega pravico bo štelo za manj verjetno, na pravdo (210. člen ZD).

5. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dediča B. H. ugodilo, izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Pritožbeno sodišče namreč ni moglo spremeniti izpodbijanega sklepa, saj bo potrebno najprej ugotoviti, ali so dejstva med dediči sporna, če bodo, pa šele po končani pravdi izdati sklep o dedovanju. Če bi takšen postopek izvajalo sodišče druge stopnje, bi bila dedičem odvzeta možnost pravnega sredstva zoper sklep o dedovanju.

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami