Jedro

Lastninska pravica ni absolutna, temveč je (lahko) omejena zaradi dosega nekega drugega legitimnega cilja, ki se v danem primeru odraža v pravici upnikov do čim boljšega poplačila njihovih terjatev v stečajnem postopku. Ta je uzakonjena v določbi 47. člena ZFPPIPP, po kateri je postopek zaradi insolventnosti treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov. Zakonodajalec je navedenemu cilju pripisal takšen pomen, da je pri tehtanju pravice do uporabe stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik in pravice upnikov do čim boljšega in čim hitrejšega poplačila njihovih terjatev, dal večjo težo oziroma prednost slednji. Omejitev lastninske pravice v danem primeru torej ima utemeljitev v omenjenem legitimnem cilju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji nepremičnin v k. o. X, parcela: 1 (ID ...) in parcela: 2 (ID ...), obeh v deležu do 1/2 odločilo tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, skupaj z ostalimi solastniškimi deleži, da se izklicna cena določi v višini 91.950,00 EUR, varščina pa v višini 9.200,00 EUR ter da upravitelj lahko v primeru, če bo javna dražba s prej navedeno izklicno ceno neuspešna, prodajo še trikrat ponovi na novi javni dražbi, po izklicni ceni, ki je lahko 10 % nižja od izklicne cene na predhodni dražbi (1. točka izreka). Stečajnemu dolžniku je naložilo, da mora v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazniti zgoraj navedeno nepremičnino in jo izročiti upravitelju (2. točka izreka).

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi bilo smiselno, da se s prodajo nepremičnine počaka vsaj do izteka preizkusnega obdobja oziroma da bi moral 3-mesečni rok za izpraznitev nepremičnine začeti teči od prodaje nepremičnine. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se prodaja nepremičnine opravi ob poteku preizkusnega obdobja in da je stečajni dolžnik dolžan izprazniti nepremičnino in jo izročiti upravitelju v roku treh mesecev po prodaji nepremičnine, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 330. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), prvega, drugega in tretjega odstavka 331. člena ZFPPIPP in drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP.

5. V stečajnem postopku velja načelo hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP), ki se v postopku prodaje premoženja stečajnega dolžnika uresniči tako, da sodišče začne s prodajo premoženja takoj, ko so za to izpolnjeni pogoji, vsa procesna dejanja opravlja v rokih, ki so določeni v zakonu in si prizadeva, da tudi upravitelj vsa dejanja opravlja v rokih, določenih v zakonu. V ZFPPIPP ni podlage, ki bi sodišču omogočala, da bi iz razlogov, ki jih navaja dolžnik (da je upokojenec, da druge nepremičnine nima, da v stečaju razpolaga le z delom pokojnine v višini minimalne plače in si najema drugih bivalnih prostorov ne more privoščiti), s prodajo nepremičnine počakalo do izteka preizkusnega obdobja.

6. Sodišče prve stopnje je postopalo v skladu z določbo drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP, po kateri sodišče v primeru, če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Zakon začetek teka trimesečnega roka torej veže na datum prejema sklepa. Šele pravnomočni sklep pa je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali družinske stanovanjske hiše proti dolžniku in osebam, ki to stanovanje ali hišo uporabljajo ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo.

7. Pritožnik trdi, da je sodišče prve stopnje s tem, ko mu je naložilo, da mora v treh mesecih po prejemu izpodbijanega sklepa izprazniti nepremičnino, ki se prodaja in jo izročiti upravitelju, nedopustno poseglo v njegovo lastninsko pravico, kar naj bi bilo v nasprotju z Ustavo RS, saj ima dolžnik kot lastnik nepremičnine pravico to tudi uporabljati. Lastninska pravica res vsebuje tudi pravico imeti stvar v posesti, jo rabiti in uživati. Vendar pa lastninska pravica ni absolutna, temveč je (lahko) omejena zaradi dosega nekega drugega legitimnega cilja, ki se v danem primeru odraža v pravici upnikov do čim boljšega poplačila njihovih terjatev v stečajnem postopku.1 Ta je uzakonjena v določbi 47. člena ZFPPIPP, po kateri je postopek zaradi insolventnosti treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov. Zakonodajalec je navedenemu cilju pripisal takšen pomen, da je pri tehtanju pravice do uporabe stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik in pravice upnikov do čim boljšega in čim hitrejšega poplačila njihovih terjatev, dal večjo težo oziroma prednost slednji. Omejitev lastninske pravice v danem primeru torej ima utemeljitev v omenjenem legitimnem cilju.

8. Pritožnik glede na navedeno s trditvami, da je sodišče prve stopnje nedopustno, v nasprotju z Ustavo RS poseglo v njegovo lastninsko pravico, ne more uspeti.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta pravnomočna postala sklepa Okrožnega sodišča v ...: - St ... z dne 26. 2. 2020, ki je bil izdan v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom A. A. in s katerim je bilo odločeno o prodaji njegovih deležev do 1/4 zgoraj navedenih nepremičnin, skupaj z ostalimi solastniškimi deleži in - St ... z dne 20. 2. 2020, ki je bil izdan v postopku osebnega stečaja nad dolžnico B. A. in s katerim je bilo odločeno o prodaji njenih deležev do 1/4 zgoraj navedenih nepremičnin.

Ker se dolžnikova deleža do 1/2 zgoraj navedenih nepremičnin prodajata skupaj z ostalimi solastniškimi deleži, za prodajo le-teh ni več ovir.

10. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Tako tudi VSL sklep Cst 185/2020 z dne 2. 6. 2020.