Jedro

Ker pri nepravilni vročitvi ne more priti do zamude, poleg tega pa gre pri tem za napako sodišča, je v teoriji in sodni praksi uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog. Pri tem ni bistveno, da gre za napako pošte, saj sodišče pisanja vroča po pošti in se zato nepravilno vročanje s strani poštnega uslužbenca še vedno šteje kot nepravilno vročanje sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog prvega toženca za vrnitev v prejšnje stanje. Ugotovilo je, da je bila administrativna delavka v odvetniški pisarni odvetnice ... pri prevzemu priporočene poštne pošiljke, v kateri se je nahajal plačilni nalog za plačilo sodne takse, premalo skrbna, ugotovilo pa je tudi pomanjkljivo organizacijo dela v odvetniški pisarni s strani same odvetnice. Presodilo je še, da prvi toženec domneve o vročitvi plačilnega naloga ni uspel izpodbiti.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo prvi toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da bo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodeno, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva povračilo pritožbenih stroškov, ki pa jih ne specificira.

Vztraja pri tem, da plačilnega naloga za plačilo sodne takse, kljub dejstvu, da je na vročilnici podpisana administrativna delavka, zaposlena pri pooblaščenki, ni prejela. Poštni uslužbenec delavki očitno ni izroči toliko priporočenih pošiljk, kot je delavka podpisala vročilnic. Gre za napako poštnega uslužbenca, ki je prvi toženec ne more dokazati. Gre za negativno dejstvo, poleg tega pa pošta ne želi priznati možnosti, da tudi njeni uslužbenci delajo napake. Spregovoriti si ne upajo niti poštni uslužbenci, saj se bojijo za svojo službo. Opozarja, da vročanje ni zanesljivo in se ob tem sklicuje na članek mag. Janeza Tekavca z dne 4. 3. 2010 z naslovom „Vročanje odvetnikom“, članek „Test poštnih storitev“ z dne 28. 5. 2015 ter prakso svoje in drugih odvetniških pisarn.

Zaključek sodišča, da gre v konkretnem primeru za zakrivljeno ravnanje prvega toženca oziroma njegove pooblaščenke, je neživljenjski, saj gre za napako, pri kateri je nemogoče ugotoviti, kdo nosi krivdo. Res je krivda odvetnika v skladu s sodno prakso izenačena s krivdo stranke, vendar pa ob upoštevanju pravne teorije in zakonodaje držav članic EU (npr. Avstrije in Nemčije), krivde odvetnika ni mogoče enačiti s krivdo zaposlenega tehničnega in pomožnega osebja v pisarni. Če je odvetnik ravnal z zadostno skrbnostjo pri organizaciji dela, napaka osebja stranki ne gre v škodo. To še zlasti velja za opravila, ki jih odvetnik ni dolžan sam opraviti. Sem sodi tudi sprejemanje poštnih pošiljk. Pooblaščenki prvega toženca premajhne skrbnosti ni mogoče očitati. Zaposleni imajo jasna navodila v zvezi z opravljanjem svojih del. To velja tudi za sprejemanje pošte. Navodilo, da se mora število podpisanih vročilnic ujemati s številom prejetih kuvert, ni nenatančno in nejasno, saj ne potrebuje dodatnih pojasnil in navodil. Meni še, da bi bil glede na smernice v teoriji in pravu EU smiseln odstop od uveljavljene sodne prakse.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, predlaga zavrnitev pritožbe ter izdajo sklepa o umiku pritožbe. Stroškov ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker lahko predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemelji samo zamuda procesnega roka, ne pa tudi zamuda materialnopravnega roka, pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je rok za plačilo sodne takse procesni rok. V sodni praksi in teoriji je bilo sicer nekaj časa zastopano stališče, da gre za materialni rok(1), vendar se je sodna praksa po sklepu Vrhovnega sodišča RS III DoR 108/2014 z dne 17. 2. 2015 spremenila. Sedaj velja, da je rok za plačilo sodne takse procesni rok(2).

6. Po prvem odstavku 116. člena ZPP sodišče na predlog stranke v primeru, če stranka zamudi narok ali rok za opravo kakšnega pravnega dejanja in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok ali rok iz upravičenega vzroka. Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je torej opravičljiva zamuda (naroka ali roka za kakšno pravno dejanje), ki se je pripetila stranki.

7. V konkretnem primeru prvi toženec (v nadaljevanju predlagatelj) v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje trdi, da mu nalog za plačilo sodne takse za pritožbo ni bil vročen, čeprav je delavka njegove pooblaščenke podpisala povratnico. Z rokom za plačilo sodne takse se zato ni mogel seznaniti. Če to drži, potem zamuda (roka za plačilo sodne takse) ni nastopila. V kolikor pa zamuda ni nastopila, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nepotreben in zato tudi neutemeljen. Pogoj za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje namreč je, da zamuda nastopi. Predlog, v katerem predlagatelj utemeljuje stališče, da do zamude ni prišlo, ne pa da je do zamude prišlo, a iz opravičljivih razlogov, je zato nesklepčen.(3)

8. Ker pri nepravilni vročitvi ne more priti do zamude, poleg tega pa gre pri tem za napako sodišča, je tudi v teoriji(4) in sodni praksi(5) uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog. Res je sicer, da predlagatelj nepravilne vročitve ne uveljavlja kot napake sodišča, ampak kot napako poštnega uslužbenca, vendar to ni bistveno. Sodišče namreč pisanja vroča po pošti (prvi odstavek 132. člena ZPP) in se zato nepravilno vročanje s strani poštnega uslužbenca še vedno šteje kot nepravilno vročanje sodišča. 9. Odločitev sodišča prve stopnje je zato, čeprav iz drugačnih razlogov kot jih je navedlo sodišče prve stopnje, pravilna, pritožba pa neutemeljena.

10. Ker to, ali je bila delavka pooblaščenke predlagatelja ob vročanju dovolj skrbna in ali je bila pri organizaciji dela v pisarni dovolj skrbna pooblaščenka sama, na odločitev ne more vplivati, se pritožbeno sodišče do pritožbenih očitkov, ki se nanašajo na presojo skrbnosti s strani sodišča prve stopnje, ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP). Enako velja za izpodbijanje zaključka, da predlagatelju ni uspelo dokazati, da njegovi pooblaščenki plačilni nalog res ni bil vročen. Kot je bilo zgoraj pojasnjeno, bo to vprašanje postalo relevantno šele, če ga bo predlagatelj uveljavil z ustreznim pravnim sredstvom (pritožbo). Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da se bo do tega vprašanja, saj je vročitev plačilnega naloga sporna, moralo sodišče prve stopnje (ponovno) obrazloženo opredeliti v sklepu, ki ga bo izdalo v posledici (prepozno) plačane takse za pritožbo in s tem omogočiti morebitni pritožbeni preizkus odločitve.

11. Pritožbeno sodišče je pritožbo iz navedenih razlogov zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12. O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, saj jih pritožnik ni opredeljeno zahteval (drugi odstavek 163. člena ZPP), tožnica pa povračila ni zahtevala.

Op. št. (1): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS III DoR 135/2013 z dne 12. 2. 2014 in III DoR 24/2014 z dne 1. 4. 2014 ter A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba, stran 473. Op. št. (2): II Cpg 1878/2014 z dne 17. 8. 2015. Da gre za procesni rok, je bilo že pred tem večinsko stališče Višjega sodišča v Ljubljani (I Cpg 176/2010, I Cp 52/2010, II Cp 3446/2009, I Cp 937/2011, II Cp 1230/2012, I Cp 2426/2014 in druge).

Op. št. (3): Primerjaj sklep VSL I Cp 1887/2009. Op. št. (4): A. Galič, komentar Zakona o pravdnem postopku, prva knjiga, stran 476. Op. št. (5): Primerjaj odločbe II Ips 53/2003, VSL I Cpg 335/2003, II Cp 1847/2004, VSC Cp 410/2008, VSL I Cp 1887/2009, VSL II Cp 2245/2010, VDS Pdp 624/2010, VSK Cp 70/2012, VSL I Cp 2791/2013, VSL I Cpg 1430/2013, VSL I Cpg 1087/2013, VSL I Cp 1345/2014 in druge.