Jedro

Predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, sodišče zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnilo. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti predlaganega dokaza.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki znesek 4.599.048,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.1.2003 dalje do plačila ter povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe, vse v 15-ih dneh (1. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 130.345,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, v 15-ih dneh.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom, da se pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno, da se sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Na naroku 20.9.2005 je navedel , da je tožena stranka prevzela terjatve in dolgove, ki izhajajo iz gradnje sporne stanovanjske soseske ter se obvezala odpraviti vse napake. To izrecno izhaja iz dopisov tožene stranke tožniku, ki jih je predložil v dokazne namene, in sicer: dopis z znakom M-174/2001 z dne 5.10.2001 "Končni obračun pred primopredajo nepremičnine v objektu SO", dopis št. U-708/02 z dne 14.3.2002 "Reklamacije v objektu PSO - stanovanji B 1, 01", dopis št. M-1527/02 z dne 27.5.2002 "Reklamacija stanovanja v PSO", dopis št. M/03 z dne 23.7.2003 "Zaključek kupoprodajne pogodbe št. 32/2001 med G. in K.M.". Iz navedenih dopisov izhaja, da je tožena stranka poslovala s tožnikom kot prevzemnikom obveznosti iz naslova pogodbe za stanovanje, ki ga je kupil tožnik. Tožena stranka je tudi nesporno prevzela obveznost odprave napak na tem stanovanju. V dopisu z dne 14.3.2002 izrecno navaja: "Pripravljeni smo takoj pristopiti k odpravi reklamacij po vašem dopisu z dne 20.2.2002". V dopisu z dne 23.7.2003 (naslovljen na odvetnika H.) tožena stranka navaja: "Izjavljamo, da so naše ponudbe še vedno aktualne ter da je vaš zahtevek zelo posplošen. Z vašo stranko smo se še vedno pripravljeni pogovoriti o sklenitvi dokončnega dogovora in zaključku kupoprodajne pogodbe". V dopisu z dne 5.10.2001 tožena stranka med ostalim navaja: "S primopredajo objekta, v katerem ste kupili stanovanje, nameravamo pričeti po 25.10.2001". V dopisu z dne 27.5.2002 pa celo navaja: "Ponovno bi vas opozorili, da smo v dopisu z dne 24.5.2002 predlagali, da vam plačamo enkraten znesek v višini 600.000,00 SIT in s tem plačilom pobotamo vse nerešene finančne zadeve za reklamacije, penale, preplačilo (razlika med parketom in keramičnimi ploščicami) obresti". Iz navedenih listin jasno in nesporno izhaja, da je tožena stranka, čeprav ustanovljena 3.7.2001, bila vseskozi v pravnem razmerju do tožnika iz naslova kupoprodajne pogodbe z dne 20.3.2001, da se je tako vseskozi legitimirala nasproti tožniku, skratka, da je de facto in de iure vstopila v kupoprodajno pogodbo namesto prvotnega prodajalca, s tem pa prevzela tudi obveznosti iz naslova odprave napak oz. manjvrednosti stanovanja. Zato je podana pasivna legitimacija tožene stranke. Sodišče se glede vsebine navedenih listin in do navedb tožnika, ki jih je podal na naroku 20.9.2005, sploh ni izjasnilo in jih je zelo pavšalno zavrnilo kot v celoti nepomembne, enako neutemeljeno pa zavrnilo tudi izvedbo dokaza z zaslišanjem predlaganih prič. Le-te bi po mnenju tožnika lahko verodostojno potrdile njegove navedbe glede pasivne legitimacije tožene stranke oz. njenega poslovanja v zvezi s spornim stanovanjem. Sodišče tako ni ugotovilo odločilnih dejstev, pomembnih za presojo zahtevka oz. pasivne legitimacije tožene stranke, zmotno in nepopolno je ugotovilo dejansko stanje, posledično neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.

Na pritožbo je tožena stranka po pooblaščencu odgovorila, navedla, da o obstoju kakršnegakoli obligacijskega razmerja med strankama ni moč govoriti, tožena stranka ni pasivno legitimirana in odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na pravilni uporabi materialnega prava, na pravilni ter popolni ugotovitvi dejanskega stanja in pravilni uporabi procesnih določb. Iz pritožbe tožnika sledi, da naj bi tožena stranka de facto in de iure vstopila v kupoprodajno pogodbo namesto prvotnega prodajalca, take trditve so nova dejstva, ki jih iz vlog in navedb tožnika v postopku na prvi stopnji ni zaslediti. Zato predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba je utemeljena.

Iz izpiska iz sodnega registra je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka (ustanovljena 3.7.2001) ni pravni naslednik G. d.d., to je prodajalca spornega stanovanja po kupoprodajni pogodbi, sklenjeni s tožnikom dne 20.3.2001 in zato sledilo toženkinemu ugovoru pasivne legitimacije ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Vendar, na prvem naroku za glavno obravnavo je tožnik tudi navedel, da je tožena stranka "prevzela celoten posel, terjatve in dolgove, vezane na sporno sosesko in se zavezala odpraviti vse napake", in o tem je predlagal vpogled več dopisov tožene stranke, da slednja prevzema sanacijo napak ali plačilo vrednosti sanacije oz. manjvrednosti stanovanja, ter zaslišanje direktorja P.F. in odgovornega vodjo del V.. Sodišče prve stopnje je navedene dolžnikove trditve in predlagane dokaze "odpravilo" kot nepomembne, kar pa za zavrnitev dokazov v smislu 287. čl. ZPP ne zadostuje in kar pritožba utemeljeno graja. Predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, sodišče zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnilo. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti predlaganega dokaza. Zgolj pavšalna navedba, da so predlagani dokazi nepotrebni ali nepomembni, ne zadošča. Zaradi nepotrebnosti oz. nerelevantnosti dokaza, se dokazni predlog lahko zavrne samo, če bi se z njim dokazovale trditve o dejstvih, ki ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča oz. če gre za dokazovanje dejstev, ki so že dokazana. Tožniku tako ni preostalo drugega, kot da je zgoraj povzete trditve ponovil v pritožbi, a na le-te tudi pritožbeno sodišče ne more odgovoriti, če se o njih prvostopenjsko sodišče ni izjasnilo. Kot je razumeti tožnikove trditve, naj bi tožena stranka prevzela obveznost odprave napak oz. plačila manjvrednosti spornega stanovanja, kar izhaja iz dopisov tožene stranke z dne 14.3.2002, 27.5.2002 in 27.3.2003 (medtem ko dopisa z dne 5.10.2001 v postopku na prvi stopnji tožnik v dokazne namene ni predložil in je to nedopustna pritožbena novota - 337. čl. ZPP), o čemer naj bi se pravdni stranki tudi že dogovarjali. Nedvomno lahko pride do spremembe v obligacijskem razmerju tudi na pasivni - dolžnikovi strani (do take spremembe pride v obliki prevzema dolga (446. do 450. čl. ZOR), pristopa k dolgu (451. in 452. čl. ZOR), prevzema izpolnitve (453. čl. ZOR, ki bi se v danem primeru še uporabljal glede na določbo 1060. čl. Obligacijskega zakonika), gre za pravnorelevantno dejstvo in to je skušal dokazati tožnik s podanimi dokaznimi predlogi, katere bi moralo sodišče prve stopnje izvesti ali pa zavrnitev ustrezno obrazložiti. Ker tega ni storilo, je storilo bistveno kršitev iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo, posledično tudi v stroškovni odločitvi in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (354. čl. ZPP) ter odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (165. čl. ZPP).