Jedro

Določba 1. točke 1. odstavka 102. člena ZIZ (o omejitvah izvršbe na 2/3 plače) z odločbo Ustavnega sodišča z dne 21.1.1999 ni bila razveljavljena niti ni bilo zadržano njeno izvajanje. Zato se ta določba uporablja še naprej oziroma vse dotlej, dokler zakonodajalec njene vsebine ne uskladi z zahtevami iz odločbe ustavnega sodišča.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi (točka II izreka). Stroški upnika za odgovor na ugovor v znesku 24.900,00 SIT so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I izreka ustavilo izvršilni postopek na dolžnikova denarna sredstva, ki jih ima na računu pri NLB d.d.. V točki II izreka pa je na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P 620/96, z dne 10.7.1997, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1139/97, z dne 30.9.1997, na predlog upnika dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi izvršljive terjatve upnika in sicer glavnice v znesku 17.653,00 DEM z obrestmi kot jih plačujejo poslovne banke v kraju izpolnitve za devizne hranilne vloge na vpogled za DEM za čas od 15.10.1993 dalje do plačila, vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, stroškov pravdnega postopka in izvršilnih stroškov. Izvršbo je dovolilo z rubežem plače in drugih stalnih denarnih prejemkov, ki jih dolžnik prejema pri T... (z omejitvijo, da se sme zarubiti do 2/3 teh prejemkov) ter rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnin. Zoper sklep o izvršbi (točka II izreka) je vložil ugovor dolžnik. V njem navaja, da se z izvršbo posega na del premoženja, ki ni dopusten. Iz sklepa o izvršbi je razvidno, da se dovoljuje rubež do 2/3 plače, pokojnine, nadomestila plače in drugih prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. Dolžnik meni, da je dovolitev v tem delu previsoka, saj je bila določba 102. člena, točka 1 in 2 z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-339/98 z dne 21.1.1999 zadržana. To pomeni, da je možno opraviti izvršbo le v skladu s prej veljavnimi določbami, ki so dopuščale rubež do 1/3, z vsemi ostalimi omejitvami. Poleg navedenega je po mnenju dolžnika potrebno upoštevati tudi dejstvo plačevanja terjatev po izvršilnih sklepih, ki so dospeli v poplačilo pred izpodbijanim sklepom. Dolžnik tako na podlagi sklepa o izvršbi opr. št. I 97/02249 z dne 27.3.1998 že poravnava svoje obveznosti in sicer neposredno. Edini vir prihodkov dolžnika je njegova plača, tako da obveznosti po zgoraj citiranem sklepu o izvršbi poravnava iz naslova plače. Zato dolžnik meni, da je pri rubežu potrebno ta del obveznosti v rubljivo tretjino vračunati. Predlaga, da se izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na rubljivi del plače, ustrezno popravi. Na dolžnikov ugovor je odgovoril upnik in predlagal, da višje sodišče ugovor zavrne kot neutemeljen in potrdi sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je ugovor štelo za neutemeljen in ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (3. odstavek 58.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju: ZIZ). Ugovor ni utemeljen. Iz dolžnikovega ugovora izhaja, da ugovarja zoper sklep o izvršbi iz razloga po 7. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ. Izvršba naj bi bila dovoljena preko omejitve, ki je bila določena v prejšnjem Zakonu o izvršilnem postopku (1/3), ki ga je treba po dolžnikovem mnenju uporabiti, ker je bila določba 102. člena ZIZ z odločbo Ustavnega sodišča z dne 21.1.1999 zadržana. Takšna trditev dolžnika ne drži. Ustavno sodišče je z odločbo z dne 21.1.1999 (Ur. l. RS, št. 11/99) odločilo, da je določba prve točke prvega odstavka 102. člena ZIZ v nasprotju z ustavo, kolikor ne določa, da je nezarubljivi del plače sorazmerno višji v primeru, če dolžnik preživlja otroke ali druge osebe, za katere obstoji zakonita dolžnost preživljanja. Zakonodajalcu pa je naložilo, da mora ugotovljeno neskladje z ustavo odpraviti v enem letu od dneva objave odločbe v Uradnem listu RS. Določba 1. točke 1. odstavka 102.člena ZIZ z odločbo Ustavnega sodišča z dne 21.1.1999 ni bila razveljavljena niti ni bilo zadržano njeno izvajanje. Zato se ta določba uporablja še naprej oziroma vse dotlej, dokler zakonodajalec njene vsebine ne uskladi z zahtevami iz odločbe ustavnega sodišča. Ugovor dolžnika je torej v tem delu neutemeljen. Prav tako pa je neutemeljen ugovorni razlog, da bi sodišče moralo upoštevati tudi dejstvo, da dolžnik že plačuje terjatve po izvršilnih sklepih, ki so dospeli v poplačilo pred izpodbijanim sklepom in to z nakazili neposredno upniku iz svoje plače. Dejstvo, da mora dolžnik plačevati obveznosti že po drugih izvršilnih sklepih, je seveda upoštevno v okviru tega, da se iz dolžnikove plače ob upoštevanju načela prioritete upnikov v skladu z določilom 110. člena ZIZ najprej poplačajo terjatve upnikov, od katerih je sodišče prej prejelo predlog za izvršbo. Z izvršbo pa je mogoče seči le do 2/3 dolžnikove plače ( s tem da dolžniku ostane najmanj znesek zajamčene plače). Ni pa mogoče pri tem upoštevati, če in koliko dolžnik plačuje upnikom neposredno - z nakazili. Ker ni podan nobeden od ugovornih razlogov (55. člen ZIZ) in ker tudi ni našlo kršitev, na katere mora v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen in na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje (točka II izreka). Ker dolžnik z ugovorom ni uspel, je dolžan upniku kot nadaljnje izvršilne stroške povrniti potrebne stroške odgovora na ugovor, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na 24.900,00 SIT. Upniku je ob uporabi Odvetniške tarife priznalo za sestavo odgovora na ugovor 250 točk (po tar. št. 21, 2. alinea točke 6), kar znese 22.500,00 SIT, za sodno takso 1.500,00 SIT (100 točk - 3. odst. tar. št. 1 taksne tarife), ter za poročilo stranki 10 točk (900,00 SIT). Ni pa upniku priznalo stroškov za razgovor s stranko, saj je to opravilo že zajeto v sestavi odgovora na ugovor (tar. št. 33 OT) in stroškov poštnine, saj jih upnik ni z ničemer izkazal.