Jedro

Tožeča stranka samo pavšalno zatrjuje, da izvedeni inšpekcijski ukrep ni sorazmeren, kot je to določeno v 7. členu ZIN, in da mora pri izbiri ukrepov inšpektor ob upoštevanju teže kršitve izreči ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Prav tako je neutemeljeno sklicevanje na prvi odstavek 285. člena ZUP, ki določa način izvršbe z raznimi sredstvi, ki je za zavezanca najmilejši, glede na to, da tožeča stranka neskladnosti, ki sta jih oba upravna organa ugotovila in navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, konkretizirano ne izpodbija. Med strankama postopka pa tudi ni sporno, da so ta gradbena odstopanja v nasprotju z določbami izreka gradbenega dovoljenja, kar pa predstavlja neskladno gradnjo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je gradbeni inšpektor pod točko 1 izreka odločil, da mora inšpekcijski zavezanec A. d.o.o. (tožeča stranka v tem sporu), v 120. dneh po vročitvi te odločbe odstraniti dele kmetijsko-gospodarskega objekta-kompleksa-nove kmetije z dopolnilno turistično dejavnostjo in sicer: betonski nadstrešek, pravokotne tlorisne oblike, maksimalnih tlorisnih dimenzij 12,50 m x 2,50 m, ki je podprt z dvema AB stebroma, izveden severozahodno od kleti in streha katerega je izvedena kot korito globine 0,70 m; štiri odprtine dimenzij 220/250 cm na severozahodni fasadi kleti objekta; bazen v osrednjem delu kleti, „L“ tlorisne oblike, maksimalnih tlorisnih dimenzij (4,30 m x 4,50 m + 0,80 m x 1,70 m), globine 1,20 m; preboj severovzhodne nosilne stene kleti dimenzij 100/260 cm; severovzhodni kletni prostor, pravokotne tlorisne oblike, maksimalnih tlorisnih dimenzij 3,60 m x 10,70 m; severovzhodni rezervoarja za vodo, pravokotne tlorisne oblike, maksimalnih tlorisnih dimenzij 3,60 m x 3,90 m, izveden kot nadaljevanje severovzhodnega kletnega prostora; preboj jugovzhodne nosilne stene kleti dimenzij 240/350 cm; jugovzhodni kletni prostor, členjene tlorisne oblike, maksimalnih tlorisnih dimenzij 17,86 m x 32,50 m, ki je sestavljen iz kletnega prostora pod jugovzhodnim delom objekta B, tlorisnih dimenzij 7,20 m x 7,20 m in višine 3,10 m, povezovalnega hodnika med njima, tlorisnih dimenzij 2,26 m x 32,20 m, kateremu sta na severovzhodni strani izvedena dve kletna prostora, tlorisnih dimenzij 1,35 m x 2,25 m in 1,35 m x (2,20 m + 4,80 m). V slednjem so izvedene stopnice, skupne dolžine 4,80 m iz kletne etaže, to je 1. etaže na nivo zunanjega terena to je 2. etaže. Pod stopnicami je tudi izveden kletni prostor; objekt C etažnosti K+P+1, pravokotne tlorisne oblike, maksimalnih tlorisnih dimenzij 15,75 m x 8,40 m, klet katerega je sestavni del jugovzhodnega kletnega prostora; jugovzhodni del objekta B etažnosti K+P+1, pravokotne tlorisne oblike, maksimalnih tlorisnih dimenzij 7,70 m x 8,20 m, klet katerega je sestavni del jugovzhodnega kletnega prostora; leseno dvokapno streho nadstreška (zunanja jedilnica), izvedenega severozahodno od objekta A, ki je krita s korci, s smerjo slemena severozahod - jugovzhod; leseno dvokapno streho nadstreška (bazen), izvedenega severozahodno od objekta B je izveden nadstrešek, ki je krita s korci, s smerjo slemena severozahod - jugovzhod; leseno dvokapno streho honika oz. povezovalne pergole med objektom A in B, ki je krita s korci, s smerjo slemena jugozahod - jugovzhod; prizidek (jedilnica), kvadratne tlorisne oblike, maksimalnih tlorisnih dimenzij 5,30 m x 5,30 m, izveden na severovzhodni strani objekta B; del podpornega zidu v dolžini 8,50 m, maksimalne višine 2,35 m in širine 0,40 m na zemljišču s parc. št. 2806 k.o. ..., do višine 1,50 m; del podpornega zidu v dolžini 23,80 m, maksimalne višine 1,65 m in širine 0,40 m na zemljišču s parc. št. 2810/1 k.o. ..., do višine 1,50 m; podporni zid dolžine 7,70 m, maksimalne višine 2,80 m in širine 0,40 m na zemljišču s parc. št. 2808 k.o. ..., do višine 1,50 m; vse na zemljišču s parc. št. 2805/3, 2806, 2807, 2808, 2809 in 2810/1, vse k.o. ..., ki so bili izvedeni v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem št. 351-141/2006/G-07/1 z dne 18. 1. 2007, ki ga je izdala Upravna enota Izola in vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju. V 2. točki izreka je odločeno, da se bo v primeru neizpolnitve odrejenih obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo. V točki 3. izreka so določene prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Točka 4 izreka določa, da stroškov postopka ni bilo in točka 5 izreka, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.

2. V razlogih prvostopenjski organ navaja, da je bil po uradni dolžnosti opravljen pregled spisa, ki obravnava gradnjo na zemljišču s parcelnimi številkami 2806, 2805/3, 2809, 2808 in 2810/1 k.o. ... Ugotovljeno je, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje, številka 351-141/2006/G-07/1 z dne 18. 1. 2007, v katerem se investitorju B.B., dovoli gradnja kmetijsko gospodarskega objekta - kompleksa - nove kmetije z dopolnilno turistično dejavnostjo. Sestavni del gradbenega dovoljenja je PGD. Kompleks nove kmetije zajema tri samostojne objekta označene z A, B in C, določenih tlorisnih izmer, skupno podkletitev objektov A in B, razgibanega tlorisa v velikosti skrajnih tlorisnih linij 37,53 m x 47,00 m in zunanjo ureditev na gradbeni parceli, ki je določena na delih teh parcelnih številk. Navaja vse opravljene javne vpoglede določenih inštitucij glede lastništva v zvezi s parcelami in da je dne 3. 4. 2012, 4. 4. 2012, 11. 4. 2012, 21. 6. 2012 in 26. 6. 2012 opravil inšpekcijske oglede gradnje na teh zemljišču. Na kraju je ugotovil, da se tam nahaja kmetijstvo - gospodarski objekt - kompleks - nova kmetija z dopolnilno turistično dejavnostjo, v obsegu treh samostojnih objektov označenih z A, B in C, ki so podkleteni. Objekt je zgrajen do tretje gradbene faze.

3. V nadaljevanju obrazložitve so navedene vse ugotovitve gradbenega inšpektorja glede skladnosti, ki jih sodišče v sodbo ne povzema. Tekom postopka je bil izveden ugotovitveni postopek, kjer so bila izvedena vsa dokazila v zvezi z nepravilno gradnjo in je bilo ugotovljeno, da gradbena parcela obsega še del parcelne številke 2807 k.o. ... Navaja določbo drugega odstavka 153. člena ZGO-1, da v primeru, če investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja v enem mesecu po izrečenem ukrepu, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, lahko pristojni gradbeni inšpektor odredi le, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju. Gradbenemu inšpektorju zakonodaja ne dopušča, da odredi sanacijo ali kakšen drug način, ki bi bil usklajen z gradbenim inšpektorjem, in ki ne bi predstavljal nepotrebnega oziroma nesorazmernega posega v preostali del objekta, ki je grajen v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem.

4. Vloga inšpekcijskega zavezanca za spremembo gradbenega dovoljenja (ta ukrep je bil tožeči stranki naložen z inšpekcijsko odločbo z dne 25. 7. 2012) je bila zavrnjena in je odločba s sodbo Upravnega sodišča IV U 101/2013-11 z dne 9. 1. 2014 postala pravnomočna dne 17. 10. 2013. 5. V nadaljevanju navaja še, da severovzhodni rezervoar za vodo in prizidek (jedilnica) še vedno ne izpolnjujeta pogoja za uvrstitev med enostavne objekte, kar upravni organ podrobno pojasnjuje. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za „Podeželje Občine Izola“ v četrtem odstavku 9. člena med drugim točno navaja, da so v območju kmetijskih površin dovoljeni kmetijski prostorski ureditveni posegi, možna je gradnja objektov in naprav namenjenih izključno kmetijski dejavnosti, nove gradnje pa tudi izjemoma niso več dovoljene po spremembi prvega odstavka 30. člena tega odloka. Ta dva objekta zaradi namenske rabe, ker nista namenjena kmetijski dejavnosti, ampak sta sestavni del kmetijsko - gospodarskega objekta - kompleksa - nove kmetije z dopolnilno turistično dejavnostjo, ne izpolnjujeta zahtev iz druge alineje prvega odstavka 8. člena nove Uredbe in s tem ne pogojev drugega odstavka 3.a člena ZGO-1. Nadalje je pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta z dne 30. 8. 2013, iz katerega je razvidno, da so obravnavani tudi podporni zidovi, ki so predmet inšpekcijskega postopka. Ugotovljeno je, da slednji ne legalizira nobenega od, v tej odločbi obravnavanega podpornega zidu, ker je gradnja podpornih zidov dovoljena do maksimalne višine 1,50 m. Vsa odstopanja podrobno pojasnjuje in ker se gradnja izvaja v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, je podana podlaga za izrek ukrepov iz 153. člena ZGO-1. 6. Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnil kot neutemeljeno in še enkrat navaja vse pravne in dejanske razloge za odločitev. Odgovarja na pritožbene navedbe in poudarja, da gre za neskladno gradnjo, da je bila v tem postopku že izdana inšpekcijska odločba o ustavitvi gradnje spornega objekta, do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja, zahteva za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja pa je bila pravnomočno zavrnjena.

7. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da gre za prekoračitev pooblastil, določenih v 153. členu ZGO-1, ker se je inšpektor spustil v odločanje in presojanje o tem, kakšen je edini možen in pravilen način izvršitve odločbe z odstranitvijo neskladnih delov objekta in vzpostavitvijo stanja, določenega v gradbenem dovoljenju. Pojem „odstraniti in vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju“, ne predvideva samo rušenja objektov, temveč določa, da je treba odstraniti tisti del objekta, ki je zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem. Ker gre za klet, je to mogoče odstraniti tudi na drug način, ne samo z rušenjem celotnega objekta.

8. Gre za nesorazmeren ukrep, ki je v nasprotju s 7. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in tudi 285. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki določa, da če je mogoče opraviti izvršbo na več načinov in z raznimi sredstvi, se ta opravi na takšen način in s takšnim sredstvom, ki sta za zavezanca najmilejša in se s tem doseže namen izvršbe. Treba je torej upoštevati najmilejši ukrep in se sklicuje na sodbo I U 192/2012 z dne 10. 5. 2012. Zakonska določba drugega odstavka 153. člena ZGO-1 je nepravilno razlagana, da je vzpostavitev stanja, določenega v gradbenem dovoljenju mogoča le z rušenjem objektov oziroma celotnega objekta B in C. To je mogoče le takrat, kadar stanja skladnega z gradbenim dovoljenjem, ni mogoče vzpostaviti na drugačen način oziroma odstranitev tistega dela objekta, ki je zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, ne pomeni tudi poseg v del objekta, ki je zgrajen skladno z gradbenim dovoljenjem. Sklicuje se na peti odstavek 7. člena ZUP, ki določa uporabo ugodnejših predpisov za stranke. Ni res, da je neskladen celoten objekt C in celotni jugovzhodni del objekta B, ker za to inšpekcijski organ nima podlage, tega ni ugotovil niti v inšpekcijski odločbi. Ne drži, da bi se z odstranitvijo kletnih prostorov poseglo v statično zasnovo objekta in bi nastala nevarnost porušitve. Navaja, kakšna bi bila odstranitev kletnega prostora, da se ne bi posegalo v druge dele objekta. Kot dokaz predlaga vpogled v sodbe sodišča I U 192/2012, I U 1077/2010 in I U 1757/2011. Vse te navedbe so bile že dane v pritožbenem postopku, vendar se organ o njih ni izrekel. Odločba tožene stranke s tem nima vsebine in tudi ne razlogov, ki jih določa 214. člen ZUP, zato jih tožeča stranka ne more preizkusiti. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in zahteva povrnitev vseh specificiranih stroškov postopka.

9. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

10. Tožba ni utemeljena.

11. ZGO-1 v 2. členu v točki 12.2 določa, da gre pri neskladni gradnji za gradnjo oziroma dela, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji določenimi z gradbenim dovoljenjem. Po drugem odstavku 153. člena ZGO-1 mora investitor gradnje, ki se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in je za to pristojni gradbeni inšpektor odredil njeno ustavitev, za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z gradnjo pa nadaljuje šele po dokončnosti takšnega dovoljenja. Če investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja v enem mesecu po izrečenem ukrepu ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju. Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb ZGO-1, je določeno v 26. členu tega zakona.

12. Sodišče ugotavlja, da je bila v tem postopku že izdana inšpekcijska odločba številka 06122-3359/2011/17 z dne 25. 7. 2012, ki je postala pravnomočna s sodbo Upravnega sodišča številka IV U 26/2013-9 z dne 17. 10. 2013, s katero je bila ugotovljena neskladna gradnja spornega objekta in je bilo tožeči stranki med drugim tudi naloženo, da vloži zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja, katero je vložil pri pristojnem organu. Ker je bila zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja, številka 351-141/2006/G-07/1 z dne 18. 1. 2007, ki pa je bilo tudi spremenjeno z odločbo številka 351-43/2007 z dne 25. 4. 2007 zavrnjena, in je odločba o zavrnitvi s sodbo Upravnega sodišča IV U 101/203-II z dne 9. 1. 2014 postala pravnomočna, je gradbeni inšpektor nadaljeval inšpekcijske preglede na tem objektu, na katerih je ugotovil neskladno gradnjo spornega objekta z izdanim gradbenim dovoljenje, omogočil tožeči stranki sodelovanje v postopku in v skladu z drugim odstavkom 153. člena ZGO-1 izdal izpodbijano odločbo.

13. Sodišče se z razlogi ugotovitve dejanskega stanja in pravnimi predpisi, na katerih temelji odločitev v celoti strinja, ker sta jih oba upravna organa v obrazložitvi zelo natančno navedla, zato se v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), na te razloge v celoti sklicuje in jih v izogib ponavljanju ponovno ne navaja. Sodišče še ugotavlja, da tožeča stranka samo pavšalno zatrjuje, da izvedeni inšpekcijski ukrep ni sorazmeren, kot je to določeno v 7. členu ZIN, in da mora pri izbiri ukrepov inšpektor ob upoštevanju teže kršitve izreči ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Prav tako je neutemeljeno sklicevanje na prvi odstavek 285. člena ZUP, ki določa način izvršbe z raznimi sredstvi, ki je za zavezanca najmilejši, glede na to, da tožeča stranka neskladnosti, ki sta jih oba upravna organa ugotovila in navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, konkretizirano ne izpodbija. Med strankama postopka pa tudi ni sporno, da so ta gradbena odstopanja v nasprotju z določbami izreka gradbenega dovoljenja, kar pa predstavlja neskladno gradnjo.

14. O neskladni gradnji spornega objekta in v zvezi s tem izdano in sodno potrjeno prvo inšpekcijsko odločbo, se je sodišče zelo podrobno izreklo že v sodbi IV U 26/2013, v kateri je zapisalo, da se naložena ustavitev gradnje nanaša na neskladno gradnjo (prvi odstavek 153. člena ZGO-1), torej na gradnjo objekta, ki se izvaja v nasprotju s pogoji določenimi v gradbenem dovoljenju. Sodišče je obrazložilo, da gre v spornem primeru za posamične dele objekta A, B in C, ki so medsebojno povezani oziroma v tehničnem pogledu niso samostojni in imajo vpliv na preostali skladno zgrajeni del objekta. Neskladni del pa nesporno med strankama obsega tudi spremembe pri temeljenju objektov z izvedbo bazena, ki bo segal v talno konstrukcijo in s podkletitvijo objekta C in dela objekta B. Glede na navedeno, se tako ustavitev oziroma odstranitev ne more nanašati samo na neskladno gradnjo. Ker je bilo dejansko stanje neskladne gradnje in upravičenost obsega inšpekcijskega ukrepa (tudi nemožnost pridobitve spremembe gradbenega dovoljenja), že ugotovljeno v več prejšnjih upravnih in sodnih postopkih, se sodišče ne spušča v ponovno razlago neutemeljenosti tožbenih ugovorov, ki jih tožeča stranka ponovno navaja v tem sporu. Sodišče zavrača kot neutemeljene tudi pavšalne tožbene ugovore, ki se nanašajo na prekoračitev pooblastila inšpektorja v tem postopku, kot tudi kršitev namena inšpekcijskega ukrepa, ki ni v odstranitvi oziroma porušitvi objekta (pri tem se sklicuje na podobne - milejše inšpekcijske ukrepe), kot sankciji za neskladno gradnjo. Tožeča stranka ni v teh inšpekcijskih in sodnih postopkih predlagala nobenih dokaznih sredstev, po presoji katerih bi pristojni organi morebiti sprejeli drugačen (potrditvah tožeče stranke milejši) inšpekcijski ukrep, kot je izpodbijani v tem sporu.

15. Ker je bil po presoji sodišča postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijana odločba na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo v skladu z določbo prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 16. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.