Jedro

Po presoji, da je nasprotni udeleženec storilec nasilja v družini, predlagateljica pa žrtev, je prvostopno sodišče tudi povsem utemeljeno zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca o prepustitvi nepremičnine v izključno uporabo nasprotnemu udeležencu po določbi 21. člena ZPND. Navedeni ukrep se lahko namreč izreče le povzročitelju nasilja.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se v točki I. izreka zapis „za čas pet mesecev“ nadomesti z zapisom za čas treh mesecev.

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem obsegu (točka I., II. in IV) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ugodilo predlogu predlagateljice in nasprotnemu udeležencu za dobo pet mesecev od izdaje prvostopnega sklepa (ta je bil izdan 23. 8. 2018) prepovedalo namerno približevanje predlagateljici na razdaljo manjšo od 200 metrov, približevanju kraju bivanja predlagateljice Cmureška cesta, L. S., na razdaljo manjšo od 200 metrov ter vzpostavljanje stikov s predlagateljico, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo - po telefonu (točka I. izreka). V točki II. izreka je prvostopno sodišče odločilo, da bo v primeru kršitve izrečenih ukrepov nasprotnemu udeležencu izrečena denarna kazen v višini 1.000,00 EUR. V presežku je predlog predlagateljice zavrnilo (točka III. izreka). Zavrnilo pa je tudi nasprotni predlog nasprotnega udeleženca za prepustitev nepremičnine, stanovanjske hiše Cmureška cesta, L. S., v izključno uporabo nasprotnemu udeležencu (točka IV. izreka).

2. Prvostopni sklep v obsodilnem delu ter v zavrnilnem delu glede prepustitve nepremičnine v izključno rabo s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec iz „vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)“. V pritožbi navaja, da sta stranki postopka bivša zakonca katerih dejansko skupno življenje ni več mogoče. Zmotna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da je nasprotni udeleženec izvajal nasilje zoper predlagateljico. Nasprotno, predlagateljica je tista, ki je izvajala psihično in fizično nasilje nad udeležencem zaradi česar ji je bil v policijskem postopku izrečen tudi ukrep prepovedi približevanja nasprotnemu udeležencu. Predlagateljica je nasilje zoper nasprotnega udeleženca, z lažnimi prijavami in s tudi pomočjo znancev na policiji, lažno prikazovala. Predlagateljice si je enostavno vso nasilje izmislila in s tem dosegla, da nasprotni udeleženec dejansko nima več dostopa do hiše, ki predstavlja skupno premoženje in v kateri je živel ter v kateri je opravljal svojo poslovno dejavnost. Nasprotnemu udeležencu je tako tudi onemogočena poslovna dejavnost in pridobivanje dohodkov za lastno življenje. Ker je predlagateljica zoper nasprotnega udeleženca izvajala nasilje in ker le-ta nepremičnino potrebuje za prebivanje in poslovno dejavnost, bi moralo prvostopno sodišče ugoditi predlogu nasprotnega udeleženca za prepustitev nepremičnine v izključno uporabo. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa ter povrnitev stroškov postopka.

3. Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 19. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) se lahko zoper povzročiteljev nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev, prepove zadrževati se v določeni bližini stanovanja, v katerem živi žrtev, prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja, prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb, prepove vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo, prepove objavljanje osebnih podatkov žrtve, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo na žrtev. Po določbi drugega odstavka 3. člena ZPND pa je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu. Fizično nasilje pa je vsaka uporaba fizične sile ali grožnja z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe (tretji odstavek 3. člena ZPND).

6. Izhajajoč iz navedenih materialnopravnih izhodišč prvostopno sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa (točka 6 do 11 razlogov) na podlagi izpovedbe predlagateljice, že izrečenih ukrepov na kazenskem sodišču zoper nasprotnega udeleženca v letih 2018, poročil CSD ter zdravstvene dokumentacije za predlagateljico, pravilno ugotavlja, da je nasprotni udeleženec, kot zakonec predlagateljice zoper predlagateljico izvajal fizično nasilje. Takšne presoje pritožba z zatrjevanjem, da si je predlagateljica fizično nasilje izmislila in da je dejansko predlagateljica tista, ki izvaja fizično nasilje nad nasprotnim udeležencem, ker je bil tudi predlagateljici v enem primeru v kazenskem postopku izrečen ukrep prepovedi približevanja, ne more v ničemer spremeniti. Pri tem velja dodati da je dokazni standard v postopkih po ZPND nižji, ker zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti.

7. Po presoji, da je nasprotni udeleženec storilec nasilja v družini, predlagateljica pa žrtev je prvostopno sodišče tudi povsem utemeljeno zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca o prepustitvi nepremičnine v izključno uporabo nasprotnemu udeležencu po določbi 21. člena ZPND. Navedeni ukrep se lahko namreč izreče le povzročitelju nasilja.

8. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca glede časovnega trajanja izrečenih ukrepov. Prvostopno sodišče je določilo dobo petih mesecev. Burno razmerje med strankama pa se očitno umirja, ker je v mesecu avgustu 2018 zaključen (tako iz podatkov spisa) razvezni postopek, ki bo življenjsko izkustveno vplival na dodatno umiritev zadev med bivšima zakoncema. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče dobo izrečenega ukrepa skrajšalo na čas treh mesecev. Izrečeni ukrepi bodo tako trajali do 23. 11. 2018 in po prenehanju le teh bo nasprotni udeleženec imel ponovno dostop do svojega doma in tako bo tudi lažje opravljal svojo poslovno dejavnost. 9. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi prvega odstavka 22.a člena ZPND in 37. člena ZNP v zvezi s drugo in tretjo točko 365. člena ZPP.

10. Nasprotni udeleženec je s pritožbo uspel le v neznatnem obsegu, predlagateljica z odgovorom na pritožbo ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.