Jedro

Dokler sodišče ne prejme konkretiziranega predloga za izločitev, ni nobene podlage za preklic naroka. Še posebej ne v primeru, ko stranka preklica naroka izrecno ne predlaga. V skladu z določbo 72. člena ZPP mora stranka poleg navedb poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika, katerega izločitev zahteva, navesti tudi okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo plačilo 162,25 EUR separatnih stroškov, ki jih je dolžan tožnici plačati v roku 15 dni od prejema izpodbijanega sklepa, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Toženec v pravočasni pritožbi podaja pojasnilo glede zahteve za izločitev sodišča in predsednika sodišča. Izpostavlja izločitvene razloge in oporeka ugotovitvama prvega sodišča, da bi lahko obrazloženo zahtevo za izločitev podal bistveno prej, ne pa na dan naroka oziroma tik pred njem ter da bi lahko predlagal preklic naroka. Dva dni pred narokom – 22. 1. 2019 je po elektronski pošti sodišče obvestil, da bo tekom naslednjega dne podal generalno zahtevo za izločitev celotnega sodišča zaradi pristranskega ravnanja in norčevanja sodnikov, kot tudi samega predsednika sodišča. Naslednjega dne – 23. 1. 2019 – je sodišču podal pisno vlogo o povezanosti sodnika s tožnico je bil seznanjen 21. 1. 2019. Gre za dejstvo, ki je "sodu izbilo dno". Drugega, kot da je obvestil sodnico, podaji zahteve po generalni izločitvi sodišča, ni mogel storiti. Ravnal je odgovorno in z ustrezno skrbnostjo. Očitek sodišča, da je podal zahtevo šele na dan naroka oziroma tik pred njem, je neresnična. Glede na njegovo elektronsko sporočilo bi se moralo sodišče vzdržati vsakršnih dejanj znotraj postopkov. V sporočilu z dne 23. 1. 2019 je posebej navedel, da se upravičeno pričakuje, da sodniki ne bodo opravljali nikakršnih dejanj. S tem je bila z njegove strani podana ne samo zahteva za preklic naroka, temveč širša zahteva za opustitev/preklic kakršnihkoli dejanj sodišča. 3. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče ugotovi nevzdržnost očitkov, ki naj bi bili razlog njegove odgovornosti in podlaga za obveznost plačila stroškov tožnici ter izda temu primerno sodno odločbo.

4. Tožnica v odgovoru na pritožbo poudarja, da ne obstoji pritožbeni interes pritožnika na vložitev predmetne pritožbe. Pravdni stranki sta sklenili sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi II P 1779/2016 z dne 20. 12. 2019, in glede na njeno vsebino je toženčev interes za pritožbo odpadel, zato bi jo moralo sodišče zavreči. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po določbi 156. člena ZPP mora stranka ne glede na izid pravde nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se ji je primerilo. Kriterij krivde oziroma zakrivljenosti stroškov je ena od meril za odločanje o stroških postopka. Pritožba sodišču prve stopnje neupravičeno odreka pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Toženec je res dva dni pred razpisanim narokom sodišču poslal elektronsko sporočilo, da bo tekom naslednjega dne podal generalno zahtevo za izločitev celotnega sodišča. V sporočilu z dne 23. 1. 2019 pa je pojasnil, da je njegovo elektronsko sporočilo s prejšnjega dne razumeti v smislu, da gre za zahtevo za izločitev vseh sodnikov, kot tudi izločitev sodišča. Šele na dan razpisane glavne obravnave pa je vložil pisno obrazložitev svojih predlogov. Zato zmotno očita sodišču neresničnost navedbe, da je zahtevo podal šele na dan naroka oziroma tik pred njim. Dokler sodišče ne prejme konkretiziranega predloga za izločitev, ni nobene podlage za preklic naroka. Še posebej ne v primeru, ko stranka preklica naroka izrecno ne predlaga. V skladu z določbo 72. člena ZPP mora stranka poleg navedb poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika, katerega izločitev zahteva, navesti tudi okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Te je toženec podal šele na dan razpisanega naroka, zato je pravilen zaključek prvega sodišča, da je po lastni krivdi povzročil prihod tožnice in njenega pooblaščenca na narok 24. 1. 2019 in da je izpolnjen zakonski dejanski stan iz prvega odstavka 156. člena ZPP.

7. Pravdni stranki sta že po izdaji izpodbijanega sklepa sklenili sodno poravnavo, v kateri sta med drugim v 4. točki tudi določili, da nosita vsaka svoje stroške tega pravdnega postopka. To pa še ne pomeni, da toženec nima pravnega interesa za pritožbo, kot poskuša prikazati tožnica v odgovoru. Upoštevati je treba časovno soslednje odločitev; odločitev o separatnih stroških je bila sprejeta pred sklenitvijo sodne poravnave in glede na časovni moment je treba pri presoji pritožbe upoštevati okoliščine v času izdaje izpodbijanega sklepa. Glede na vsebino sodne poravnave pa bi lahko toženec v morebitnem izvršilnem postopku zaradi izterjave separatnih stroškov uveljavljal ustrezne ugovore.

8. Glede na pojasnjeno pritožbo ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere – skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP – pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Pritožnik pritožbenih stroškov ni priglasil, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo. Tožničin odgovor na pritožbo ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki jih je imela z njim, nosi sama.