Jedro

Pritožba neutemeljeno očita, da odmerjena odškodnina zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ne dosega standarda pravične denarne odškodnine. Ob upoštevanju določila 179. člena OZ sta za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo temeljni načelo individualizacije (upoštevanje stopnje in trajanja bolečin glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri oškodovancu) in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine (upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena odškodnine, ter da ta ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom). Ti načeli je sodišče prve stopnje pri odločanju pravilno uporabilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v I. točki izreka toženima strankama naložilo, da tožniku solidarno plačata odškodnino v višini 1.408,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 6. 2011 dalje do plačila, višji tožbeni zahtevek (za plačilo 1.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) pa je zavrnilo. V II. točki izreka je odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

2. Zoper zavrnilni del sodbe za plačilo 800,00 EUR nepremoženjske škode in zoper odločitev, da tožnik sam krije svoje pravdne stroške, se pravočasno pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem tožniku prisoditi odškodnino v višini 2-kratnika povprečne neto plače, to je v znesku 2.000,00 EUR. Po mnenju tožnika je odmerjena odškodnina v znesku 1.200,00 EUR iz tega naslova prenizka in ne izpolnjuje standarda pravične denarne odškodnine. Upoštevajoč, da je tožnik uspel po temelju v celoti, z zahtevkom za plačilo premoženjske škode v celoti, z zahtevkom za plačilo nepremoženjske škode pa v višini 50 %, bi moralo sodišče toženima strankama naložiti povrnitev vseh potrebnih tožnikovih stroškov. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, ter da je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Pritožba zmotno očita, da odmerjena odškodnina zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ne dosega standarda pravične denarne odškodnine. Ob upoštevanju določila 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami) sta za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo temeljni načelo individualizacije (upoštevanje stopnje in trajanja bolečin glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri oškodovancu) in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine (upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena odškodnine, ter da ta ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom). Ti načeli sta bili na prvi stopnji po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno uporabljeni.

6. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnik utrpel udarnino leve goleni s podplutbo. Tožnikova poškodba se po Fischerjevi razporeditvi umešča med zelo lahke primere (Jadek-Pensa in ostali: Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, Ljubljana 2001, str. 16). Sodišče prve stopnje je tožniku za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem odmerilo odškodnino v višini 1.200,00 EUR, kar ustreza 1,2-kratniku povprečne mesečne neto plače. Ob ugotovitvah, da je tožnik prvih nekaj tednov po nezgodi trpel močne in srednje bolečine, ki so se do izteka enomesečnega bolniškega staleža umirile, da je večkrat obiskal osebno zdravnico, in da je poškodbo hladil z obkladki in jemal analgetike, pritožbeno prizadevanje za 800,00 EUR višjo odškodnino iz tega naslova ne more biti uspešno.

7. Tožnik je v odškodninskem sporu uspel deloma (z zneskom 1.408,00 EUR od zahtevanih 3.008,00 EUR), po ustaljeni praksi pritožbenega sodišča pa je stranka upravičena do povrnitve deleža svojih pravdnih stroškov, ustreznega razmerju med prisojenim in s tožbo zahtevanim. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP tožnik sam krije svoje stroške postopka.

8. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).