Jedro

Pritožbeno sodišče je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da kljub temu, da je za dohodek iz študentskega dela predvidena posebna davčna olajšava, gre za obdavčljiv dohodek, zato se po 12. členu ZUPJS upošteva med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 22. 6. 2017 in 2. točka izreka določba CSD A. št. ... z dne 19. 12. 2016 ter da se ugotovi, da državna štipendija za tožnika za šolsko oziroma študijsko leto 2016/2017 znaša 190,00 EUR mesečno in se izplačuje mesečno ter da se toženi stranki naloži, da je dolžna tožniku v 8 dneh izplačati razliko v državni štipendiji za vsak mesec 60 EUR in sicer od 1. 10. 2016 dalje oziroma do zaključka izobraževalnega programa. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek na odpravo odločb in na ugotovitev, da državna štipendija za študijsko leto 2016/2017 znaša 190,00 EUR mesečno ter da bo o izplačilu razlike odločila tožena stranka s posebno odločbo. Nadalje je še odločilo, da tožnikovi stroški bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik po pooblaščencu zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da gre za pravno vprašanje in sicer, ali je plačilo za študentsko delo periodični dohodek ali pa gre za začasne in občasne prejemke. Po tožnikovem mnenju je plačilo za študentsko delo potrebno šteti kot periodični dohodek, saj gre za dohodek, ki ga je prejemal v enakih ali podobnih zneskih in v enakih ali podobnih časovnih obdobjih. Tožena stranka bi mu morala pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, torej do državne štipendije, dohodek zmanjšati za periodične dohodke in sicer za dohodek iz naslova študentskega dela. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo 13. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS)1, saj bi moralo v skladu s to določbo študentske prejemke obravnavati kot periodične dohodke. Že po jezikovni razlagi navedene določbe, je mogoče med periodične dohodke šteti tudi prejemke iz naslova študentskega dela. Potrebno pa je upoštevati tudi sedmi odstavek 15. člena ZUPJS, ki določa, da se ob ugotovitvi, da oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več, ta dohodek ne upošteva, upošteva pa se morebitni nov dohodek. Vse to pa pomeni, da v spornem primeru prejemkov za študentsko delo, ki so bili prejeti v letu pred letom vložitve vloge, sodišče ne bi smelo upoštevati. Dodaten argument izhaja tudi iz 23. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre)2, ki definira občasne neperiodične dohodke, med katerimi ni dohodka iz študentskega dela. Tudi iz obrazložitve sodbe izhaja, da gre pri študentskem delu za fleksibilno, atipično obliko začasnega in občasnega dela. To pa je po mnenju tožnika tudi definicija za periodično delo. ZUPJS pri odločanju o dodelitvi denarne socialne pomoči napotuje na uporabo ZSVarPre. Ob odsotnosti posebne materialnopravne opredelitve dohodka iz študentskega dela po ZUPJS ter zaradi razlogov pravne varnosti in enakosti pred zakonom, je potrebno ista dejstva, ki se pojavijo v različnih postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, enako pravno obravnavati. Sodišče bi moralo upoštevati tudi namen državne štipendije, ki je zelo podoben namenu dodelitve denarne socialne pomoči. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)3 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 22. 6. 2017, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 19. 12. 2016. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ (v nadaljevanju: CSD) odločil, da je tožnik upravičen do državne štipendije od 1. 11. 2016 do zaključka izobraževalnega programa, s tem da državna štipendija za šolsko oziroma študijsko leto 2016/2017 znaša 130,00 EUR mesečno in se izplačuje mesečno.

6. Glede na pritožbene navedbe je v zadevi sporno vprašanje, ali se med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja osebe, upoštevajo tudi izplačila za delo preko študentskega servisa. Tožnik namreč meni, da gre v tem primeru za periodične dohodke, ki se ne upoštevajo.

7. ZUPJS v 13. členu določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev, dohodek zmanjša, med drugim tudi za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Skladno z drugim odstavkom istega člena so periodični dohodki: plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih oseba prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih.

8. Iz dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je tožnik iz naslova študentskega dela 26. 11. 2015 prejel 670,19 EUR, 23. 12. 2015 je prejel 744,03 EUR, 20. 1. 2016 pa je prejel 680,77 EUR.

9. Pritožbeno sodišče je že v drugi zadevi4 zavzelo stališče, da kljub temu, da je za dohodek iz študentskega dela predvidena posebna davčna olajšava, gre za obdavčljiv dohodek, zato se po 12. členu ZUPJS upošteva med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.

10. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da prejetih zneskov za opravljeno študentsko delo ni mogoče šteti za periodični dohodek, kot je le-ta opredeljen v že citiranem drugem odstavku 13. člena ZUPJS. V primeru študentskega dela gre za začasno in občasno delo dijakov in študentov. Ne gre torej za redno zaposlitev, na podlagi katere bi bila izplačana plača. V takem primeru pa ni mogoče govoriti o prejemanju zneskov v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih. Tudi če je tožnik v zadnjih treh mesecih prejel izplačilo v podobnih zneskih, pa to še ne pomeni, da gre za periodični dohodek. Potrebno je namreč upoštevati samo definicijo študentskega dela, kjer je poudarek ravno na začasnosti in občasnosti dela, kar posledično pomeni tudi, da tisti, ki opravlja študentsko delo prejme izplačilo v različnih časovnih obdobjih in tudi v različnih zneskih. Vse omenjeno je ustrezno obrazložilo že sodišče prve stopnje, zato pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju navedenega ne ponavlja znova.

11. Glede pritožbenih navedb, da bi bilo potrebno pri presoji upoštevati ZSVarPre, pa pritožbeno sodišče poudarja, da navedeni zakon ureja pogoje za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči in pravice do varstvenega dodatka, ne pa pravice do državne štipendije. V četrtem odstavku 23. člena je posebej določeno, kaj je šteti kot občasni in neperiodični dohodek. Občasni, neperiodični dohodki so dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela. Navedeni zakon pa kot dohodke iz naslova priložnostnega dela šteje tudi dohodke iz naslova dela preko študentskega servisa (drugi odstavek 22. člena ZSVarPre). Torej tudi navedeni predpis dohodke iz naslova študentskega dela šteje kot priložnostne dohodke, torej dohodke prejete za začasno in občasno delo dijakov in študentov.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

13. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče upoštevaje, da mu je bila priznana BPP5 odločilo, da stroški pritožbe bremenijo proračun sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 4 Glej Psp 379/2017 z dne 25. 1. 2018. 5 Odločba št. 14/18 z dne 17. 1. 2018.