Jedro

Zemljiškoknjižni lastnici bi moral biti sklep o začetku postopka za vzpostavitev listin vročen, ker pa ji ni bil, ni mogla vložiti ugovora na podlagi 240. člena ZZK-1, zato ji ni bila omogočena pravočasna pravica do izjave. Njene navedbe je zato potrebno upoštevati v okviru nadaljnjih pravnih sredstev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor M. proti sklepu z dne 13.3.2013, s katerim je bilo odločeno, da se vzpostavi tri listine in na njihovi podlagi ter na podlagi dveh izjav, podanih na podlagi 234. člena ZZK-1, dovoli pri parc. št. 419/43 k.o. P. vpis lastninske pravice na J.K. Odločitev je utemeljilo s tem, da proti sklepu o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine z dne 7.2.2013 ni bil vložen noben ugovor, ugovor M., vložen proti nadaljnjemu sklepu (o vzpostavitvi listin in o vpisu) pa je vseboval take navedbe, ki bi jih lahko sodišče upoštevalo le, če bi bile pravočasno uveljavljane, to je v roku enega meseca od objave oklica o začetku postopka.

Proti taki odločitvi se pritožuje M. po pooblaščencu. V obširni pritožbi najprej povzema potek postopka. Meni, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in drugim odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi. Za tako kršitev gre, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče pritožnici ni nikoli vročilo v postopku nobenih listin, zato se z njihovo vsebino ni mogla seznaniti. Nadaljnja kršitev, ki jo je zagrešilo sodišče, je iz 14. točke drugega odstavka 349. člena ZPP, ker izpodbijani sklep nima razlogov o tem, ali so listine, katere so bile v postopku vzpostavljene, sposobne za vpis, tako da je predlagani vpis na njihovi podlagi lahko utemeljen. Pritožnica meni, da listine, na podlagi katerih je sodišče odločalo, niso takšne kot jih zakon določa, zato je prvostopenjsko sodišče pri odločitvi kršilo materialno pravo. Navaja še, da je sodišče njen ugovor nepravilno zavrglo, saj ima pravico do vložitve ugovora, kot tudi pravico do pritožbe, oboje v skladu z določbo četrtega odstavka 236. člena ZZK-1. Zato pritožnica sedaj v pritožbi izpodbija zaključke sodišča prve stopnje o izpolnjevanju pogojev iz 234. člena ZZK-1 glede pravilne vsebine sklepa in glede vprašanja izpolnjenosti pogojev za vpis. V nadaljevanju ponavlja, da vzpostavljene listine niso take, da bi ustrezale pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini in posledično bile lahko podlaga za vpis, saj ne dokazujejo pravnega temelja prenosa. Predlagateljica torej ni verjetno izkazala, da je bilo v njeno korist oz. korist njenega pravnega prednika izstavljeno ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo. Ne pritožnica, ne njena pravna prednica nista z nobeno fizično ali pravno osebo sklepali kakršnihkoli pogodbo o prenosu lastninske pravice ali pravice uporabe za parc. št. 419/43 k.o. P. Ob zaključku pritožbe pa še opozarja, da ji sodišče sklepa z dne 7.2.2013 ni vročilo, čeprav je zemljiškoknjižna lastnica in tako vročitev nalaga tretji odstavek 236. člena ZZK-1. Enomesečni rok za ugovor, ki teče od objave sklepa o začetku postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ne more za pritožnico začeti teči, ne da bi ji bil vročen sklep. Pritožnica zato predlaga, naj se postopek vrne v fazo vročitve sklepa o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižnih listin ter da se ji sklep vroči in tako omogoči učinkovita pravica do vložitve ugovora v smislu 240. člena ZZK-1. Pritožba je utemeljena.

Pritožnica utemeljeno opozarja, da bi ji moral biti na podlagi tretjega odstavka 236. člena ZZK sklep z dne 7.2.2013 o začetku postopka za vzpostavitev listin vročen. Ker ji ni bil, ni mogla ugovarjati začetku postopka vzpostavitve listine na podlagi 240. člena ZZK-1, zato ji ni bila omogočena pravočasna pravica do izjave. Prvostopenjsko sodišče sicer tudi samo ugotavlja, da sklep zemljiškoknjižni lastnici ni bil vročen, zaključuje pa, da ima ta še vedno možnost izpodbijati nadaljni sklep z dne 13.3.2013, vendar le iz omejenih razlogov. S tako obrazložitvijo in sklicevanjem na pravico do pritožbe, a v omejenem obsegu, navedene kršitve pri vročanju prvostopenjsko sodišče nedvomno ni saniralo. Sicer pa tudi v primeru, če bi bilo stališče prvostopenjskega sodišča o razlogih, ki jih sme pritožnica uveljavljati z ugovorom, pravilni, ugovora ne bi smelo zavreči z argumentom, da so v njem uveljavljani razlogi prepozni, temveč bi ga moralo obravnavati vsebinsko. Ugovor je bil namreč vložen pravočasno: v osemdnevnem roku od vročitve sklepa z dne 13.3.2013. Prvostopenjsko sodišče je torej z opustitvijo vročitve, h kateri ga obvezuje tretji odstavek 236. člena ZZK-1, v škodo pritožnice zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in drugim odstavkov 120. člena ZZK-1. Takega postopanja pa ni mogoče sanirati na način, kot predlaga pritožba, to je z vrnitvijo zadeve v fazo vročitve sklepa o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižnih listin. Sodišče je namreč že izdalo nadaljni sklep, da se listine vzpostavi in ga vročilo zemljiškoknjižni lastnici (oziroma njeni pravni naslednici), ki je proti temu sklepu tudi že vložila ugovor. Tega bo moralo prvostopenjsko sodišče obravnavati vsebinsko, pri tem pa upoštevati, da ima po tretjem odstavku 236. člena ZZK-1 zemljiškoknjižna lastnica pravico uveljavljati vse razloge, ki jih ji daje na voljo zakon, in to kljub temu, da v prvi fazi postopka takega ugovora ni vložila, saj ji takrat to ni bilo omogočeno. Do vprašanja, ali je take razloge dejansko uveljavljala, pa se bo moralo najprej opredeliti sodišče prve stopnje.

Iz gornjih razlogov je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti zemljiškoknjižni sodnici, da ponovno odloči o ugovoru.