Jedro

Sodišče prve stopnje iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti odškodnine ni priznalo. Tožnik je v zvezi s to obliko škode podal pomanjkljivo trditveno podlago, zato mu odškodnina iz tega naslova ne gre.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, v presežku se zavrne ter se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da poslej v celoti glasi: „I. Tožena stranka je dolžna v roku 15. dni od prejema te sodbe plačati tožeči stranki 11.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 2. 10. 2014 do plačila.

II. V presežku se tožbeni zahtevek zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna v 15. dneh od prejema te sodbe plačati toženi stranki 435,35 EUR pravdnih stroškov.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo 6.200,00 EUR odškodnine, ki jo je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe (2. 10. 2014) do plačila (točka I. izreka izpodbijane sodbe), v presežku do zahtevanih 35.000,00 EUR je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II. izreka) ter tožeči stranki naložilo, da plača toženi stranki 1.081,35 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III. izreka).

2. Zoper zavrnilni del te sodbe, smiselno tudi zoper odločitev o pravdnih stroških (točka II. in III. izreka) se pravočasno z laično pritožbo pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi napačne uporabe materialnega prava, ko navaja, da se ne strinja z višino dosojene odškodnine. Navaja, da je bila odškodnina za telesne bolečine, kakor tudi za strah in zmanjšanje življenjske aktivnosti prenizko dosojena, odškodnina pa bi mu šla tudi iz naslova skaženosti (ima neravnino na levem delu obraza tako, da je vdrto in tam, kjer je vijak, ima tožnik izboklino, ki mu od znotraj pritiska na kožo, nos pa ima zakrivljen v eno stran, ne more skriti proteze, celotni zobni lok ima premaknjen v desno stran). Pred poškodbo je bil športnik in aktiven, od takrat dalje pa njegovo življenje nima kvalitete in bo tako ostalo vse do njegove smrti, saj hodi le okrog zdravnikov. Izvedenca ni plačal, ker nima denarja, pri čemer mu je bila brezplačna pravna pomoč zavrnjena zaradi starega avta. Predlaga zvišanje odškodnine. Stroškov ne priglaša. 3. Tožena stranka (v nadaljevanju toženec) na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

4. Toženec je zoper sodbo vložil pritožbo, ki pa se je zaradi neplačila sodne takse zanjo štela za umaknjeno, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom dne 19. 5. 2015 (list. št. 195 do 196 spisa).

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. V zadevi je podan temelj tožbenega zahtevka in je toženec v celoti odgovoren za tožniku nastalo škodo, ki mu jo je povzročil dne 30. 10. 2008, ko ga je z roko udaril in ga od zadnje strani zadel v predel obraza, tako, da je tožnik padel na tla ter z obrazom udaril ob tla, ko pa je poskušal vstati, ga je še enkrat udaril od zadaj v predel glave, da je ponovno padel in z nosom udaril ob tla. S tem je toženec storil kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po prvem odstavku 134. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar je bil pravnomočno obsojen v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru s sodbo I K 69047/2010 z dne 27. 10. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 69047/2010 z dne 8. 6. 2011. Sodišče je v civilnem postopku sicer vezano na obsodilno kazensko sodbo pod določenimi pogoji (14. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP)(1), v obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje izdalo vmesno sodbo (dne 4. 6. 2013), da je toženec v celoti odškodninsko odgovoren tožniku. Temelj tožbenega zahtevka v tej posledici ni več sporen.

7. Sodišče prve stopnje je s sedaj z izpodbijano sodbo odločilo le še o višini tožbenega zahtevka, torej o višini odškodnine.

8. Tožnik je nazadnje z modifikacijo v pripravljalni vlogi z dne 25. 9. 2014 (list. št. 160 spisa) zahteval odškodnino v višini 30.000,00 EUR in ne 35.000,00 EUR, kot napačno v sodbi navaja sodišče prve stopnje. S tem je prekoračilo tožbeni zahtevek, navedeno pa glede na naravo prekoračitve (ko je odločilo nad zahtevkom, vendar v tem delu zahtevek zavrnilo) ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve (357. člen ZPP)(2) ter tudi ni predmet pritožbene graje (drugi odstavek 350. člena ZPP)(3).

9. Sodišče prve stopnje je odmerilo (in dosodilo) skupno 6.200,00 EUR odškodnine. Le-ta zajema odškodnino iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem 2.900,00 EUR (od zahtevanih 12.500,00 EUR), iz naslova strahu 800,00 EUR (od zahtevanih 4.500,00 EUR) ter iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja tožnikove življenjske aktivnosti 2.500,00 EUR (od zahtevanih 10.000,00 EUR), medtem ko tožniku odškodnine iz naslova skaženosti (za katero zahteva 3.000,00 EUR) ni prisodilo ter je zahtevek v tem obsegu v celoti zavrnilo.

10. Sodišče prve stopnje je tožniku odmerilo odškodnino na podlagi pravočasno podanih tožbenih trditev tožnika, njegove izpovedbe ter medicinske dokumentacije, saj izvedenec medicinske stroke v postopku ni bil postavljen, ker tožnik zanj ni plačal predujema.

11. Kriteriji za odmero denarne odškodnine za telesne bolečine ter strah in duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjske aktivnosti so določeni v 179. in 182. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).(4)

12. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel hudo telesno poškodbo, in sicer zlom zgornje čeljusti obojestransko in zlom nosnih kosti.

13. Upoštevaje vse dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti povzema, pa tudi sicer pritožba dejanskih ugotovitev ne graja (razen glede skaženosti kot ene izmed oblik škode), pritožbeno sodišče ugotavlja, da odškodnina odmerjena po sodišču prve stopnje tako po posameznih odškodninskih postavkah ter tudi kot celota ne ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine, kar narekuje zvišanje odškodnine, pritožbena graja tožnika o napačni uporabi materialnega prava pa je zato delno utemeljena.

14. Utemeljena je pritožba tožnika zoper odmerjeno odškodnino iz naslova tožnikovih telesnih bolečin in pretrpljenih neugodnosti med zdravljenjem, za katero mu je sodišče prve stopnje odmerilo odškodnino v višini 2.900,00 EUR (od vtoževanih 12.500,00 EUR). Poškodbe, ki jih je tožnik v škodnem dogodku utrpel, ob upoštevanju trajanja in intenzivnosti telesnih bolečin (štiri dni hude telesne bolečine, dva tedna srednje hude, ponovno hude po operaciji, ki so prešle v srednje hude in srednje lahke, pri čemer so ostale trajne telesne bolečine) ter ugotovljenih nevšečnosti med zdravljenjem (operacija v splošni anesteziji, 6-dnevna hospitalizacija, jemanje antibiotikov in protibolečinska terapija, RTG in CT slikanje, številni kontrolni pregledi pri zdravniku in drugo), narekujejo zvišanje odškodnine. Pri tem je potrebno posebej izpostaviti dejstvo, da je tožnik utrpel hudo telesno poškodbo, ki zajema zgolj poškodbo glave, in mu je zapustila trajne posledice, saj bo tudi v bodoče trpel telesne bolečine. Zaradi navedenega je po oceni sodišča druge stopnje primerna odškodnina iz tega naslova 5.000,00 EUR. V tem obsegu je pritožbi tožnika ugodilo ter odškodnino odmerjeno na prvi stopnji zvišalo za 2.100,00 EUR, v presežku pa tožnikovo pritožbo zavrnilo.

15. Za strah je bila tožniku na prvi stopnji odmerjena odškodnina v višini 800,00 EUR (od zahtevanih 4.500,00 EUR), po oceni pritožbenega sodišča pa je primerna odškodnina iz tega naslova 1.000,00 EUR. Izpostaviti je potrebno, da je tožnik ob samem dogodku utrpel hud primarni strah (saj se je dogodek pripetil nepričakovano s sunkovitim udarcem v glavo in nato še enim prav tako v glavo), zanemariti pa tudi ni kasnejšega sekundarnega strahu srednje močne intenzitete, ki je trajal vse do končanega zdravljenja, pri čemer je sicer upoštevati, da je tožnik na lastno odgovornost bolnišnico zapustil po tem, ko je še isti dan v njej bil oskrbljen, kljub temu pa mu gre iz tega naslova za 200,00 EUR višja odškodnina od odmerjene na prvi stopnji. Sodišče druge stopnje jo je zvišalo ter v tem delu pritožbi tožnika ugodilo.

16. Nadalje je sodišče prve stopnje iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja tožnikove življenjske aktivnosti odmerilo tožniku odškodnino v višini 2.500,00 EUR (od zahtevanih 10.000,00 EUR), kar je po oceni pritožbenega sodišča prenizka odškodnina tako z vidika subjektivnih okoliščin konkretnega primera, kot tudi z vidika odločitev v podobnih primerih v sodni praksi. Upoštevaje dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ko je ugotovilo, da se je moral tožnik nekaterim aktivnostim, ki so pred škodnim dogodkom sestavljale njegov življenjski slog, odpovedati (opustiti je moral borilno veščino, s katero se je do takrat ukvarjal, igranje nogometa ter kolesarjenje) ter dejstvo, da je oviran pri prehranjevanju (prehranjuje se počasneje, povedal je, da tudi tekočo hrano je z žličko, ne more pojesti trde hrane, niti skorje kruha in podobno, kar vse mu sodišče druge stopnje verjame, ob dejstvu, da je utrpel zlom nosnih kosti s premaknitvijo zlomljenih delcev ter zlom zgornje čeljustnice obojestransko), daje podlago za zvišanje odškodnine za 2.500,00 EUR, kar pomeni, da mu gre za to obliko škode 5.000,00 EUR. V tem obsegu je tožnikovih pritožbi ugodilo, v presežku pa jo zavrnilo.

17. Nazadnje sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni utemeljena tožnikova pritožba, da sodišče prve stopnje ni odločilo pravilno, ko mu iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti odškodnine ni priznalo. Sodišče prve stopnje je bilo pri odločanju o tem vezano na tožnikovo trditveno podlago, iz katere pa izhaja le, da ima tožnik spremenjen levi del obraza v predelu ličnice zaradi premaknjene čeljusti, v zvezi s samo skaženostjo pa ni nikakršnih trditev, pri čemer sodišče prve stopnje v okviru lastnih zaznavanj na obravnavi skaženosti pri tožniku ni zaznalo. Upoštevaje navedeno, ko je ugotoviti, da je tožnik v zvezi s to obliko škode podal pomanjkljivo trditveno podlago(5), pri čemer niti ni zatrjeval kakšne duševne bolečine trpi(6), tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da mu odškodnina iz tega naslova ne gre, zato je bilo potrebno pritožbo tožnika v tem obsegu v celoti zavrniti.

18. Upoštevaje vse navedeno znaša odškodnina v skupni višini 11.000,00 EUR (iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti 5.000,00 EUR, iz naslova strahu 1.000,00 EUR ter iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja tožnikove življenjske aktivnosti 5.000,00 EUR), kar je po oceni pritožbenega sodišča primerna odmena za tožniku nastalo mu škodo, ki ne odstopa od podobnih primerov v sodni praksi. Pri njeni odmeri so bile upoštevane tako subjektivne okoliščine konkretnega primera, kot objektivne okoliščine ter odmerjeni znesek ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine. Celotna odškodnina za nepremoženjsko škodo ustreza 10,92 neto plačam na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji(7) na dan sojenja na prvi stopnji (2. 10. 2014). Ob navedenem dejstvu je odmerjena odškodnina ustrezno umeščena med primerljive odškodninske zadeve iz sodne prakse. Sprememba odločitve temelji na pravilni uporabi materialnega prava (5. alinea 358. člena ZPP).

19. Sprememba izpodbijane sodbe (zvišanje odškodnine) je imela za posledico tudi spremembo izreka o pravdnih stroških (drugi odstavek 165. člena ZPP in drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 155. členom istega zakona). Po spremembi izpodbijane sodbe je uspeh tožnika 37% (tožnik je nazadnje z modificiranim tožbenim zahtevkom zahteval plačilo odškodnine v višini 30.000,00 EUR, uspel pa je z zneskom 11.000,00 EUR), medtem ko je uspeh toženca 63%.

20. V postopku na prvi stopnji so bili tožniku priznani pravdni stroški v skupnem znesku 1.674,45 EUR (kar pritožbeno ni izpodbijano), torej glede na njegov 37% uspeh je tožnik upravičen do povrnitve 619,55 EUR.

21. Tožencu so bili na prvi stopnji priznani pravdni stroški v skupnem znesku 1.674,45 EUR (kar pritožbeno prav tako ni izpodbijano), torej mu glede na njegov 63% uspeh v pravdi gredo stroški v višini 1.054,90 EUR.

22. Po pobotanju pravdnih stroškov tožnika (619,55 EUR) s pravdnimi stroški toženca (1.054,90 EUR) znašajo pravdni stroških v postopku na prvi stopnji 435,35 EUR. Te stroške je dolžan tožnik povrniti tožencu.

23. Tožnik je sicer delno s pritožbo uspel, vendar pa stroškov v zvezi z vloženo pritožbo ni priglasil, zato o njegovih stroških sodišče druge stopnje ni odločalo.

Op. št. (1) : Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.

Op. št. (2) : Če ugotovi, da je bil s sodbo prve stopnje prekoračen tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje glede na naravo prekoračitve tožbenega zahtevka s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu po potrebi zadevo vrne v ponovno sojenje.

Op. št. (3) : Sodišče druge stopnje pazi na prekoračitev tožbenega zahtevka samo na zahtevo stranke.

Op. št. (4) : Sodišče prisodi pravično denarno odškodnino neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo. Pri odločanju o višini mora sodišče upoštevati poleg subjetivnega merila (dejanskih okoliščin konkretnega primera) tudi objektivno merilo (odločitve v podobnih primerih v sodni praksi ob medsebojnem primerjanju posameznih škod in zanje prisojenih odškodnin, ki so primerljive z obsegom obravnavane škode).

Op. št. (5) : B. Strohsack, Odškodninsko pravo in druge neposlovne obveznosti (Obligacijska razmerja II), stran 244: Temelj za priznanje odškodnine za skaženost ni samo v tem, ali in v kakšni meri spremenjena zunanjost oškodovanca vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali siceršnjo pozornost, pač pa se upoštevajo tudi subjektivna merila, ki so v vplivanju vseh elementov (sprememba zunanjosti, opaznost, obseg, itd.) na oškodovančevo psihično ravnotežje oz. na njegovo psihično počutje sploh. Subjektivne lastnosti oškodovanca se pri tem upoštevajo do razumne mere.

Op. št. (6) : VSRS sodba II Ips 267/2011 z dne 20. 2. 2014: Sodišče je vezano na opis poškodb oziroma posledic poškodb v objektivnem smislu, ki jih samostojno oziroma avtonomno ocenjuje ter seveda na subjektivni element (oškodovančevo duševno trpljenje). Včasih zadošča že tudi subjektivni kriterij neugodnega počutja ali občutka manjvrednosti, odškodnina pa je odvisna tudi od lokacije poškodbe ter starosti oškodovanca.

Op. št. (7) : Povprečna mesečna plača na zaposleno osebo v RS za mesec oktober 2014 znaša 1.007,24 EUR.