Jedro

Skladno s prvim odstavkom 197. člena DZ sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Postopek odločanja o spremembi preživnine je dvofazen: najprej sodišče ugotovi, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine na strani zavezancev (staršev) ali upravičencev (otrok) toliko spremenile, da terjajo prilagoditev višine z izvršilnim naslovom določene preživnine, nato pa preživnino znova določi v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca. Če torej sodišče ugotovi, da so spremenjene zmožnosti zavezancev ali potrebe upravičenca, preživnino odmeri na novo.

Po sodni praksi Vrhovnega sodišča se pri določitvi preživninske zmožnosti ne upoštevajo otroški dodatek, denarna socialna pomoč in državne štipendije. Gre namreč za denarne prejemke, ki jih zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država, poleg tega je sestavni del materialnega položaja upravičencev, ki se ugotavlja kot pogoj za pridobitev posamezne socialne pravice, vselej tudi preživnina. Vendar pa bi bilo takšno stališče, če bi se ga strogo držali, v določenih okoliščinah, npr. ko sta oba starša brezposelna oziroma prejemnika zgolj denarne socialne pomoči, življenjsko nevzdržno.

Ker je predlagatelj (preživninski zavezanec) prejemnik socialne pomoči, je skladno z zgoraj pojasnjenim potrebno ugotoviti, kolikšno preživninsko breme lahko v resnici nosi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom znižalo preživnino, ki jo je predlagatelj dolžan plačevati za nasprotnega udeleženca na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kranju IV P 626/2015 z dne 13. 4. 2017 v višini 200,00 EUR mesečno, in sicer na 100,00 EUR mesečno od 21. 10. 2020 dalje (I. točka izreka). V preostalem je predlog predlagatelja zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil pritožbo, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in zavrne predlagateljev zahtevek v celoti oziroma zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sodišče napačno ocenilo njegove stroške. Poudarja, da je strošek za šolsko torbo ocenilo v prenizki vrednosti, poleg tega jo je potrebno menjati vsako leto. Prav tako je prenizko ocenilo strošek za šolske potrebščine, saj je zgolj ob vstopu v šolo zakonita zastopnica nakupila za 130,00 EUR delovnih zvezkov in šolskih potrebščin, stroški za šolo pa nastajajo tudi tekom celotnega šolskega leta. Prenizko je ocenilo strošek obleke in obutve, saj nasprotni udeleženec zelo hitro raste, in strošek prehrane, saj veliko poje. Prenizka je tudi ocena stroška za higieno ter preživljanje dopusta in prostega časa. Predlagatelj ni predložil nobenih dokazil za svoje zdravstveno stanje, niti dokazil o prijavi na kakšno prosto delovno mesto ali udeležbo na razgovoru. Nasprotni udeleženec in njegova zakonita zastopnica nimata nobenega premoženja in sta v celoti odvisna od socialne pomoči, njune premoženjske razmere so se poslabšale, potrebe nasprotnega udeleženca pa povečale. Sodišče je pri razporeditvi bremena med starša napačno upoštevalo povečanje izvajanja stikov s predlagateljem. Preživninsko breme je razporedilo tako, da mora predlagatelj kriti le 25 % stroškov nasprotnega udeleženca, njegova zakonita zastopnica pa 75 %. Predlagateljeve stroške s prevozom zaradi izvajanja stikov bi moralo sodišče uravnotežiti z dejstvom, da nosi zakonita zastopnica večje breme vzgoje in varstva, pa sodišče tega dejstva očitno ni upoštevalo oziroma ga je upoštevalo v premajhni meri.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa. Nasprotuje oceni stroškov, ki jo je podala zakonita zastopnica nasprotnega udeleženca, in opozarja, da bi morala pri nakupih upoštevati svoje denarne zmožnosti. Navaja, da zaradi izgube zaposlitve nima sredstev, s katerimi bi lahko plačal več kot 100,00 EUR preživnine. Sodišče prve stopnje je sicer napačno navedlo, da za izvajanje stikov opravi 400 km mesečno, saj je ob stikih dvakrat mesečno ta razdalja dvakratna (skupno 800 km).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljeva preživninska obveznost do nasprotnega udeleženca je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju IV P 626/2015 ob razvezi predlagatelja in zakonite zastopnice mladoletnega nasprotnega udeleženca, in sicer na 200,00 EUR.

6. Skladno s prvim odstavkom 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Postopek odločanja o spremembi preživnine je dvofazen: najprej sodišče ugotovi, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine na strani zavezancev (staršev) ali upravičencev (otrok) toliko spremenile, da terjajo prilagoditev višine z izvršilnim naslovom določene preživnine, nato pa preživnino znova določi v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca. Če torej sodišče ugotovi, da so spremenjene zmožnosti zavezancev ali potrebe upravičenca, preživnino odmeri na novo.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so se okoliščine na obeh straneh pomembno spremenile. Oba preživninska zavezanca sta zdaj brezposelna (prej sta bila oba zaposlena), preživninski upravičenec pa je zdaj 4 leta starejši in se šola. Višino s sodbo določene preživnine je bilo zato treba prilagoditi oziroma jo na novo odmeriti. Po presoji sodišča druge stopnje je prvostopenjsko sodišče pri tem preživnino sicer odmerilo na napačen način, vendar je njena višina vseeno ustrezna.

8. Glede potrebnih stroškov za preživljanje nasprotnega udeleženca je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ti mesečno znašajo 405,00 EUR. Pri tem je upoštevalo stroške najemnine in režijskih stroškov stanovanja na osebo (220,00 EUR), prehrane (100,00 EUR), šolskih potrebščin (20,00 EUR), obleke in obutve (40,00 EUR), preživljanja prostega časa in dopusta (15,00 EUR) ter higiene (10,00 EUR). Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje naredilo jasno in življenjsko oceno. Ugotovilo je, da nasprotni udeleženec najmanj dva obroka prejme v šoli. Tudi ostali ocenjeni (in natančno pojasnjeni) zneski so povsem primerljivi z zneski, ki jih sodišča prisojajo v podobnih primerih.

9. Po neizpodbijanih ugotovitvah sta oba preživninska zavezanca (starša) brezposelna in imata primerljiva dohodka v obliki denarne socialne pomoči (predlagatelj 400,00 EUR, zakonita zastopnica 460,00 EUR). Zakonita zastopnica poleg tega prejema še 117,00 EUR otroškega dodatka. Oba sta pridobitno sposobna, čeprav oba navajata okoliščine, zaradi katerih naj bi težko našla zaposlitev (predlagatelj zdravstvene težave in starost, zakonita zastopnica skrb za nasprotnega udeleženca).

10. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča se pri določitvi preživninske zmožnosti ne upoštevajo otroški dodatek, denarna socialna pomoč in državne štipendije.1 Gre namreč za denarne prejemke, ki jih zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država, poleg tega je sestavni del materialnega položaja upravičencev, ki se ugotavlja kot pogoj za pridobitev posamezne socialne pravice, vselej tudi preživnina. Vendar pa bi bilo takšno stališče, če bi se ga strogo držali, v določenih okoliščinah, npr. ko sta oba starša brezposelna oziroma prejemnika zgolj denarne socialne pomoči, življenjsko nevzdržno. Tudi Vrhovno sodišče namreč poudarja, da je v skrajnem položaju potrebno presoditi, kolikšno preživninsko breme je preživninski zavezanec (v mejah ugotovljenih potreb otroka) zmožen nositi.2 Zato je v primeru, kot je obravnavani, ko sta oba starša prejemnika denarne socialne pomoči, tak prejemek potrebno upoštevati in ugotoviti, v kolikšni višini je preživninski zavezanec dejansko zmožen plačevati preživnino.

11. Ker je predlagatelj (preživninski zavezanec) prejemnik socialne pomoči, je skladno z zgoraj pojasnjenim potrebno ugotoviti, kolikšno preživninsko breme lahko v resnici nosi. Prejema denarno socialno pomoč v višini 400,00 EUR, za najemnino in režijske stroške plačuje približno 200,00 EUR. Ob upoštevanju drugih nujnih stroškov (prehrana, osebna higiena, osnovna obleka in obutev) in stroška prevoza na stik z nasprotnim udeležencem3 je očitno, da ni zmožen plačevati preživnine, ki bi presegala z izpodbijanim sklepom določen znesek (100,00 EUR). V predlogu sam zatrjuje, da je preživnino, ki je bila določena v višini 200,00 EUR, enostransko znižal na 109,00 EUR mesečno in da jo je nato v takšni višini tudi plačeval. Zoper izpodbijani sklep se ni pritožil, v odgovoru na pritožbo pa navaja, da nima sredstev, s katerimi bi lahko plačal več kot 100,00 EUR. Iz vsega navedenega izhaja, da je takšen znesek preživnine zmožen kriti. Upoštevati je treba tudi, da nobeden od staršev ni izkazal, da je pridobitno nezmožen, starši pa se morajo potruditi in storiti vse, kar je treba, da bodo zaslužili dovolj za kritje otrokovih potreb. Na drugi strani pa se morajo tudi otrokove potrebe prilagoditi dejanskim zmožnostim obeh staršev4, pri čemer jih je v skrajnem primeru potrebno kriti z vsemi prejemki, s katerimi starši razpolagajo.

12. Izpodbijana odločitev je glede na navedeno pravilna. Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1).

13. Skladno s 101. členom ZNP-1 je sodišče o stroških pritožbenega postopka odločilo po prostem preudarku, in sicer da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Ureditev preživninskega razmerja je v interesu obeh, njuni stroški pa so primerljivi, saj sta bila oba zastopana po odvetniku in noben od njiju ni imel kakšnih posebnih stroškov. Zato je najbolj primerno, da nosi vsak svoje stroške postopka. V odločitev prvostopenjskega sodišča pritožbeno sodišče v tem delu ni posegalo, o stroških pritožbenega postopka pa je odločilo tako, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa.

1 VSRS sodba II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014, VSRS Sodba in Sklep II Ips 264/2016 z dne 30. 1. 2017. 2 VSRS Sodba in Sklep II Ips 264/2016 z dne 30. 11. 2017, 17. točka obrazložitve. 3 Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je upoštevalo dejstvo, da predlagatelj edini izvaja prevoz na stik z nasprotnim udeležencem. Čeprav stroški prevozov v zvezi s stiki ne predstavljajo stroškov otrokovega preživljanja, saj gre za izdatke staršev, je potrebno upoštevati, da je v obravnavanemu primeru predlagatelj edini, ki ta izdatek plačuje, zato ima ob nižjih dohodkih višje stroške. Stiki so (tudi) otrokova pravica; če se zaradi prevelikega preživninskega bremena ne bi mogli izvajati, bi bila prizadeta otrokova korist. 4 V razmerah, ko sta oba starša brezposelna, pač ni za pričakovati, da bo otrok vsako leto dobil novo šolsko torbo, najnovejši telefon in počitnice z letalom.