Jedro

Le v primeru, ko bi bila upravičenka upravičena do brezplačne pravne pomoči za pritožbeni postopek, bi bil postopek zaključen z vročitvijo sodbe oz. sklepa upravičenki. Zato v primeru, ko je tožnica kot izvajalec storitve opravila še druge storitve, ki niso v okviru obsega odobrene brezplačne pravne pomoči, to ne more biti v breme organa za brezplačno pravno pomoč oz. javnih sredstev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila zahtevek tožeče stranke za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči, nudene A.A. na podlagi odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči št. Bpp 1007/2010-8 z dne 3. 8. 2010. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bila z navedeno odločbo prosilki dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sklep, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru v zadevi pod opr. št. N 128/2003 dne 15. 6. 2010. V skladu z določbo petega odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. list RS, št. 48/2001 s spremembami in dopolnitvami) izvajalec ni upravičen do plačila storitev, če ne vrne napotnice v roku 8 dni po končani opravi storitve brezplačne pravne pomoči. V obravnavanem primeru je bila upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru v zadevi N 128/2003 z dne 15. 6. 2010, kar pomeni, da se je nudenje brezplačne pravne pomoči končalo z vložitvijo pritožbe zoper citirani sklep dne 9. 8. 2010. Tožnica bi torej morala napotnico vrniti najkasneje do 17. 8. 2010, vrnila pa jo je šele 29. 10. 2010, torej po preteku 8 dnevnega roka, ki ga predpisuje četrti odstavek 40. člena ZBPP, zato ni upravičena do povračila stroškov.

Tožnica s tožbo izpodbija sklep tožene stranke zaradi kršitve določb petega odstavka 40. člena ZBPP. Navaja, da je v odločbi opr. št. Bpp 1007/2010-8, s katero je prosilki bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sklep izdan v zadevi pod opr. št. N 12872003 z dne 15. 6. 2010, sodišče v obrazložitvi navedlo, da ni ugodilo prošnji prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi ter v obliki plačila stroškov postopka in oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče je torej pojem pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na drugi stopnji enačilo s pojmom sestava in vložitev pritožbe zoper citirani sklep, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru drugostopenjski postopek bil končan s sprejemom sodbe oz. sklepa. Tožnica je kot pooblaščenka sklep Višjega sodišča v Mariboru prejela dne 25. 10. 2010 in napotnico vrnila pristojni službi za brezplačno pravo pomoč v roku 8 dni od prejema sklepa, to je dne 29. 10. 2010. Takšno je bilo tudi stališče Upravnega sodišča v zadevi pod opr. št. II U 42/2009. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep tožene stranke razveljavi ter zahtevku tožnice po povrnitvi stroškov ugodi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, kdaj je pričel teči 8 dnevni rok za predložitev napotnice službi za brezplačno pravno pomoč, določen v 40. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. list RS, št. 96/2004 s spremembami). Ni pa spora o tem, da je tožnica vložila pritožbo dne 9. 8. 2010, prav tako tudi ne, da je napotnico vrnila dne 29. 10. 2010. Iz odločbe Bpp 1007/2010-8 z dne 3. 8. 2010 izhaja, da je bila A.A. brezplačna pravna pomoč dodeljena v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sklep, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru v zadevi pod opr. št. N 128/2003 dne 15. 6. 2010. Iz navedene odločbe torej ne izhaja, da bi bila upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč za celoten postopek na drugi stopnji, temveč le v obsegu sestave in vložitve pritožbe. Zato je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno presodila, da je bila storitev opravljena dne 9. 8. 2010, rok za predložitev napotnice pa je tako pričel teči 10. 8. 2010. Zato je pravilna njena odločitev, da tožnica glede na določbo petega odstavka 40. člena ZBPP ni upravičena do plačila storitve brezplačne pravne pomoči. Po navedeni določbi namreč izvajalec brezplačne pravne pomoči ni upravičen do povračila storitve brezplačne pravne pomoči, če ne vrne napotnice v roku 8 dni po opravljeni storitvi.

Tožnica zmotno meni, da je v okviru določenega obsega brezplačne pravne pomoči mogoče šteti, da se ta obseg ni zaključil z vložitvijo pritožbe, ampak šele z vročitvijo sklepa Višjega sodišča v Mariboru dne 25. 10. 2010. Le v primeru, da bi bila upravičenka upravičena do brezplačne pravne pomoči za pritožbeni postopek, bi bil postopek zaključen z vročitvijo sodbe oz. sklepa upravičenki. Zato v primeru kot je obravnavani, ko je tožnica kot izvajalec storitve opravila še druge storitve, ki niso v okviru obsega odobrene brezplačne pravne pomoči, to ne more storiti v breme organa za brezplačno pravno pomoč oz. javnih sredstev. Upoštevaje obrazloženo se tožeča stranka v tožbi tudi neutemeljeno sklicuje na prakso oz. stališče Upravnega sodišča iz sodbe opr. št. II U 42/2009, saj se stališče v tej zadevi ne nanaša na sporno pravno vprašanje.

Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je izpodbijani sklep pravilen, zato je tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/2006 in 62/2010) kot neutemeljeno zavrnilo.