Jedro

Dejstvo, da toženi stranki tožba pred umikom še ni bila vročena v odgovor oziroma ji ni bila pravilno vročena, na odločitev o stroških postopka ne vpliva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe ustavilo postopek (točka I. izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni od prejema odločbe tožečima strankama povrniti pravdne stroške v višini 9.397,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega roka dalje do plačila (točka II. izreka).

2. Zoper odločitev prvostopnega sodišča o stroških postopka (II. točka izreka) je pritožbo vložila tožena stranka iz razloga bistvene kršitev določb pravdnega postopka (1. točka prvega odstavka 338.člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje ali ga spremeni, tožeči stranki pa naloži v plačilo pritožbene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, naj neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zavrne ter vzdrži v veljavi sklep sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev glede stroškov postopka oprlo na ugotovitev, da je tožeča stranka dne 2.9.2013 umaknila tožbo, ki jo je vložila dne 12.7.2013, po tem ko je 27.8. 2013 prejela celotno poplačilo tožbenega zahtevka. Ker je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka svojo obveznost do nje poravnala, je toženi stranki naložilo plačilo stroškov postopka tožečih strank. Zavzelo je še stališče, da je bil povod za tožbo v obravnavani zadevi podan, ker je tožena stranka pred vložitvijo tožbe zavračala zahtevek za unovčenje bančne garancije.

6. Tožena stranka v pritožbi navaja, da se v obravnavanem primeru pravda kot tripartitno razmerje med sodiščem in pravdnimi strankami sploh ni začela. Toženi stranki sta bila dne 10.10. 2013 vročena zgolj poziv na odgovor na tožbo in dopis, v katerem je pisalo, da ji je bila tožba vročena 11.9.2013, kar pa ne drži. Tožeči stranki sta tožbo umaknili še predno je bila vročena toženi stranki, izpolnitve tožene stranke še pred vročitvijo tožbe pa smiselno ni mogoče šteti kot pripoznave zahtevka. Tožena stranka opozarja tudi na kršitev načela kontradiktornosti, ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo le na trditve in dokaze tožeče stranke in se ni opredelilo do navedb in dokazov, ki jih je v odgovoru na poziv z dne 19.9. 2013 navedla tožena stranka, zlasti do zapisnika sestanka v kabinetu predsednice Vlade RS z dne 23.6.2013, iz katerega je razvidno, da so si vse vpletene stranke prizadevale za mirno rešitev spora.

7. Dejstvo, da toženi stranki tožba pred umikom še ni bila vročena v odgovor oziroma ji ni bila pravilno vročena, na odločitev o stroških postopka ne vpliva. Držijo pritožbene navedbe, da se pravda kot tristransko razmerje med sodiščem, tožnikom in tožencem začne šele z vročitvijo tožbe tožencu, vendar se pravdni postopek začne že z vložitvijo tožbe in z začetkom pravdnega postopka nastanejo tudi stroški. O stroških pravdnega postopka pa mora sodišče odločiti po pravilih, ki so določena v ZPP.

8. Tožečima strankama so z vložitvijo tožbe nastali stroški. Ker je po začetku pravdnega postopka prišlo do umika tožbe, je o stroških postopka, ki so nastali do umika tožbe, treba odločiti upoštevaje specialna pravila iz prvega odstavka 158. člena ZPP. V primeru umika tožbe mora tožeča stranka nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Smiselno se v tem primeru šteje, da je tožena stranka tožbeni zahtevek pripoznala.

9. Trditvenemu in dokaznemu bremenu glede takojšnjega umika tožbe, ki je sledil izpolnitvi tožene stranke, je tožeča stranka v obravnavanem primeru zadostila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka tožbo umaknila 2.9.2013, po tem ko je tožena stranka 27.8.2013 v celoti izpolnila vtoževano obveznost in je tožečim strankam plačala dolgovana zneska. Tožena stranka dejstvom o izpolnitvi zahtevka in takojšnjem umiku tožbe ni oporekala.

10. Prav tako sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitve načela kontradiktornosti, saj je toženi stranki pravilno vročilo umik tožbe in zahtevek tožečih strank za povračilo stroškov postopka v izjavo. Pritožbene trditve, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožene stranke v odgovoru na zahtevo za povračilo stroškov, da so si vsi vpleteni prizadevali za mirno rešitev spora in sestanku z dne 26.6.2013, zato je odločitev obremenjena s kršitvijo postopka po 8. in 14 točki drugega odstavka 339. člena ZPP, pa so neutemeljene že iz razloga, ker v primeru iz prvega odstavka 158. člena ZPP sodišču ni treba ugotavljati dejstev v zvezi s pripoznavo zahtevka. V tem primeru se smiselno šteje, da je tožena stranka tožbeni zahtevek pripoznala. Prav nobenega razloga ni, da slednje ne bi veljalo v primeru izpolnitve tožene stranke po vložitvi tožbe in še pred vročitvijo tožbe, kot to navaja tožena stranka. Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo tudi z ugotavljanjem dejstva, ali je tožena stranka dala povod za tožbo in na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka zavračala zahtevke tožečih strank za unovčenje bančne garancije zaključilo, da je bil povod za tožbo podan. S tem zaključkom se pritožbeno sodišče strinja. Pritožbene trditve o sestanku med naročnikoma garancije in predstavniki države v zvezi s prizadevanji za mirno rešitev spora, na dejstvo o obstoju povoda za tožbo nimajo vpliva, saj tožena stranka tudi s pritožbo ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je po vložitvi zahtevkov tožečih strank odklanjala izplačilo po bančni garanciji, ki ga je po vložitvi tožbe izvršila.

11. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdilo.

12. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške. Ker navedbe v odgovoru na pritožbo niso pripomogle k rešitvi pritožbe, stroški odgovora za pravdo niso potrebni, zato jih tožeči stranki nosita sami (165. člena ZPP v zvezi s 154.členom in 155. členom ZPP).