Jedro

Tožnica (invalidka III. kategorije invalidnosti, s priznano pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami) je z delodajalcem sklenila aneks k pogodbi o zaposlitvi zaradi razporeditve, v skladu z omejitvami, ki jih je določila tožena stranka v odločbi. V aneksu k pogodbi o zaposlitvi je bil kot datum nastopa dela določen 19. 12. 2009, zato je tožnica tega dne realizirala pravico iz naslova invalidskega zavarovanja, upoštevajoč pri tem drugi odstavek 9. člena ZDR (po katerem se pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja začnejo uresničevati z datumom nastopa dela tudi v primeru, če delavec tega dne iz upravičenih razlogov ne prične delati). Kljub še vedno trajajočemu bolniškemu staležu, vendar le v obsegu krajšega delovnega časa, se je z 19. 12. 2009 dejansko spremenil tožničin status in je zato treba tožnici priznati ne le pravice do delne invalidske pokojnine, temveč tudi izplačilo le-te.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se odpravi odločba toženca št. ... z dne 21. 2. 2011, odločba toženca št. ... z dne 9. 8. 2010 pa se glede datuma pričetka izplačevanja delne invalidske pokojnine spremeni tako, da se tožnici prizna pravica do delne invalidske pokojnine in se ji ta izplačuje od 9. 4. 2010 dalje.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu (da se pravica do delne invalidske pokojnine izplačuje že od 19. 12. 2009 dalje) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 21. 2. 2011 in z dne 9. 8. 2010, ter da je toženec dolžan tožnici izplačati delno invalidsko pokojnino od 19. 12. 2009 dalje ter sklenilo, da stroški tožeče stranke bremenijo proračun. Sodišče je štelo, da je tožnica pričela opravljati delo na drugem delovnem mestu z dnem, ko je dejansko pričela opravljati delo na drugem delovnem mestu, ki ustreza njeni delovni zmožnosti ter pri tem štelo, da v konkretnem primeru ni bistven datum začetka veljavnosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi ter da ni mogoče zaključiti, da bi aneks k pogodbi o zaposlitvi imel učinke za nazaj, pred samim podpisom.

Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnica. V obširnih pritožbenih navedbah v vlogah z dne 14. 3. 2014 in 20. 3. 2014, navaja, da sodišče ni upoštevalo spremembo tožbenega zahtevka, ki ga je podala v mesecu juliju 2012, ko je zahtevala, da se ugotovi, da delovno mesto, na katero je bila razporejena z aneksom, ni ustrezno. Glede ustreznosti oz. neustreznosti delovnega mesta se tožnica sklicuje na mnenje sodnega izvedenca pridobljenega v zadevi, ki se vodi pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. V Ps 2908/2010, iz katerega izhaja, da je bila celotno leto 2010 nesposobna za delo (mnenje sodnega izvedenca z dne 15. 4. 2012). Nadalje navaja, da sta od dne 19. 12. 2009 veljala k pogodbi o zaposlitvi dva aneksa in sicer aneks št. 1 z dne 12. 1. 2010 in aneks št. 2 z dne 26. 2. 2010. Upoštevala je, da na podlagi odločbe tožene stranke ne sme več opravljati dela na enakem delovnem mestu, v istem nazivu svetovalke, z istim opisom del in nalog. Aneks je podpisala 27. 3. 2010 zaradi enomesečnega molka tožene stranke na vprašanje ali je enako delovno mesto, ki je bilo dne 25. 1. 2010 s strani toženke ugotovljeno za neustrezno, sedaj tudi neustrezno. Nadalje navaja, da je podpisala tako aneks št. 1, kakor aneks št. 2 in oba se uporabljata od 19. 12. 2009 dalje, ko lahko delo opravlja v 4-urnem delovnem času. Meni, da ima tako določeno 8-urno delovno obveznost. Nikoli ni pričela opravljati dela na delovnem mestu, ki bi ustrezalo njeni delovni zmožnosti, saj to izhaja tudi iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca z dne 15. 4. 2012. V času od 19. 12. 2009 dalje je prejela le nadomestilo za bolniški stalež za 4 ure, pri tem ji toženka ni izplačala delne invalidske pokojnine, tako da je ostala brez izplačila plače za polnih 8 ur. Pri ravnanju toženke gre za nedoslednost in kaotičnost, ki je bila potrjena tudi po stališču sodišča v zadevah opr. št. Psp 297/2011 z dne 15. 9. 2011 in v zadevi opr. št. Psp 555/2013. Iz citiranih sodb izhaja, da je ves čas zaposlena na drugem neustreznem delu, pa je kljub temu upravičena do delne invalidske pokojnine od 12. 7. 2010 do 30. 6. 2011. Ne glede na to, da je delovno mesto, za katero je sklenjen aneks k zaposlitvi, neustrezno, meni da ji pripada delna invalidska pokojnina za čas od 19. 12. 2009 do 20. 5. 2009. Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo pričetek opravljanja dela tožnice na drugem ustreznem delu, ko je štelo, da aneks sklenjen k pogodbi o zaposlitvi ni relevanten in da je zgolj relevanten dejanski nastop dela tožnice na drugem ustreznem delovnem mestu.

Na podlagi odločbe tožene stranke z dne 27. 11. 2009 je tožnica invalid III. kategorije invalidnosti od 18. 11. 2009 dalje, s priznano pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami: delo, ki ga bo opravljala na ergonomsko urejenem delovnem mestu z oporo za podlahti in zapestja, na računalniku naj bi v 4 urah delala le 1 uro, delo pri katerem bo ročno premeščala bremena do največ 3 kilograme s polovico polnega delovnega časa. Delodajalec A. je dolžan zavarovanki zagotoviti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delovnem mestu. Ta odločba je postala dokončna dne 19. 12. 2009. Tožnica je bila v času od 19. 12. 2009 do 20. 5. 2010 odsotna zaradi bolezni, od 21. 5. 2010 pa je koristila letni dopust. Toženka je z odločbo št. ... z dne 25. 1. 2010 odločila, da tožnica nima pravice do delne invalidske pokojnine. Navedena odločba je postala dokončna z odločbo toženke z dne 8. 4. 2010. Citirani odločbi sta bili tudi predmet sodne presoje. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sodbo opr. št. V Ps 1023/2010 z dne 7. 6. 2011 zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se navedeni odločbi odpravita in da je toženka tožnici dolžna izplačati delno invalidsko pokojnino od ugotovitve invalidnosti dalje. Sodba je bila potrjena s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 297/2011 z dne 8. 9. 2011. Iz upravnega spisa toženke izhaja, da je tožnica dne 27. 3. 2010 ponovno podala zahtevo za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine, kateremu je priložila tudi podpisani aneks št. 1 k pogodbi o zaposlitvi, št. .... Delodajalec tožnice je toženki posredoval dokumentacijo v zvezi z uveljavljanjem tožničinih pravic do delne invalidske pokojnine in sicer kopijo pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena po nastanku invalidnosti; izpolnjen obrazec-delovna dokumentacija (obr. ...), kopijo odločbe ZZZS o začasni nezmožnosti za delo za obdobje do 18. 12. 2009 in za obdobje od 21. 12. do 31. 12. 2009 z zaprosilom za dopolnilno izvedensko mnenje o ustreznosti ponujenega delovnega mesta, za kar je delodajalec toženko že predhodno zaprosil, vendar odgovora ni dobil. Invalidska komisija toženke je dne 18. 6. 2010 podala mnenje, da je delo „svetovalec II v sektorju za B.“, ustrezno delo, glede na odločbo toženke z dne 27. 11. 2009. Toženka je nato z odločbo št. ... z dne 9. 8. 2010 odločila, da se tožnici prizna pravica do delne invalidske pokojnine v znesku 267,79 EUR na mesec od 21. 5. 2010 dalje. Zoper to odločbo se je tožnica pritožila, toženka je njeno pritožbo z odločbo z dne 21. 2. 2011 zavrnila in v revizijo z odločbo z dne 9. 8. 2010 potrdila prvostopenjsko odločbo. Iz obrazložitve navedenih odločb izhaja, da je toženka štela, da je tožnica s strani delodajalca razporejena na ustrezno delo, da pa je dejanski pričetek dela šteti od 21. 5. 2010, ko tožnica ni bila več v bolniškem staležu in je prvi dan koristila letni dopust. Tožnica, po mnenju toženke dne 19. 12. 2009 ni pričela opravljati dela „svetovalec II v sektorju za B.“, saj aneksa, s katerim se jo razporeja na to delo ni hotela podpisati in je bil podpisan z njene strani šele dne 27. 3. 2010. Iz odločb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije izhaja, da je bila tožnica do 18. 12. 2009 začasno nezmožna za delo v polnem delovnem času od dne 19. 12. 2009 pa zmožna za delo kot invalid III. kategorije, izključno za dela z omejitvami po odločbi ZPIZ z dne 27. 11. 2009, s polovico polnega delovnega časa. Iz potrdil o upravičeni zadržanosti od dela tako izhaja, da je bila tožnica zadržana od dela od 19. 12. 2009 dalje za krajši delovni čas 4 ure na dan.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven v času odločanja toženke (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - ZPIZ-1) v prvem odstavku 159. člena določa, da se delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Pričetek dela s krajšim delovnim časom je običajno tudi dejanski začetek takšnega dela, razen v izjemnih primerih. Tudi v danem primeru gre za takšen izjemni primer, ko je potrebno upoštevati, da je tožnica z delodajalcem sklenila aneks k pogodbi o zaposlitvi v skladu z odločbo o ugotovljeni invalidnosti. Datum nastopa dela je bil v aneksu določen (19. 12. 2009), tega dne pa iz upravičenih razlogov ni začela delati. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji - ZDR) v četrtem odstavku 9. člena določa, da se pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja začnejo uresničevati z datumom nastopa dela tudi v primeru, če delavec tega dne iz upravičenih razlogov ne prične delati. Pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, ki je zavarovanki priznana z odločbo toženke, zagotovi delodajalec s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi oz. aneksa k pogodbi o zaposlitvi, kjer je lahko določen nastop dela. V takšnem primeru je Vrhovno sodišče RS (sodba opr. št. VIII Ips 59/2010 z dne 21. 11. 2011) ugotovilo, da je tožničina delovna obveznost po novo sklenjeni pogodbi o zaposlitvi z delodajalcem od določenega datuma nastopa dela znašala 4 ure; tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je odločbe o začasni zadržanosti od dela tožnici izdal le v tem obsegu. Zato okoliščina, da je bila tožnica po navedenem datumu v bolniškem staležu, ne more vplivati na pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine.

Zmotno je tako stališče toženke in sodišča prve stopnje, da tožnici v obravnavanem primeru ni mogoče priznati pravice do delne invalidske pokojnine, ker naj ne bi bili izpolnjeni pogoji iz 159. člena ZPIZ-1. Tožnica je z delodajalcem sklenila aneks k pogodbi o zaposlitvi zaradi razporeditve, v skladu z omejitvami, ki jih je določila tožena stranka v odločbi z dne 27. 11. 2009, ki je postala dokončna dne 19. 12. 2009. V tem aneksu k pogodbi o zaposlitvi je bil kot datum nastopa dela določen 19. 12. 2009, kar pomeni, da je tožnica navedenega dne pravico iz naslova invalidskega zavarovanja realizirala, upoštevajoč pri tem drugi odstavek 9. člena ZDR. Kljub še vedno trajajočemu bolniškemu staležu, vendar le v obsegu krajšega delovnega časa, se je z 19. 12. 2009 dejansko spremenil tožničin status in je tako treba tožnici priznati ne le pravico do delne invalidske pokojnine, temveč tudi izplačilo le-te.

Sodišče je pritožbi tožnice le delno ugodilo iz razloga, ker je bilo o zadevi, da tožnica nima pravice do delne invalidske pokojnine pred tem že pravnomočno odločeno z dokončno odločbo tožene stranke z dne 8. 4. 2010. Pravnomočnost je okoliščina, ki vpliva na odločitev v predmetni zadevi, saj vanjo ni mogoče posegati z rednimi pravnimi sredstvi. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče odločilo, da gre tožnici pravica do delne invalidske pokojnine in da se ji ta tudi izplačuje od 9. 4. 2010 dalje.

Pritožbeno sodišče je štelo, da je med strankama postopka sporen le datum pričetka dela tožnice na drugem ustreznem delovnem mestu po nastanku in priznanju pravice iz naslova invalidnosti. Do sedaj navedeno je v predmetni zadevi odločilnega pomena.

Zadeva, ki se je pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem končala pod opr. št. Psp 555/2013 z dne 13. 2. 2014 se nanaša na spor o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine, zaradi prenehanja delovnega razmerja oz. pogodbe o zaposlitvi z dnem 30. 6. 2011. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. alinejo 358. člena ZPP pritožbi tožnice delno ugodilo, tako da ji gre pravica in izplačilo delne invalidske pokojnine od 9. 4. 2010 dalje, v preostalem, da ji ta pravica gre in se ji izplačuje že od 19. 12. 2009 dalje, pa njen zahtevek zavrnilo in v tem obsegu potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.