Jedro

Stališča, ki jih zavzame sodnik (ali senat) v posameznih zadevah, ne morejo biti odklonilni razlog za izločitev in se presojajo v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Tudi zaskrbljenost tožnika zaradi morebitne neugodne rešitve pritožbe zanj ne predstavlja izločitvenega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Začasna predsednica Višjega delovnega in socialnega sodišča je z izpodbijanim sklepom zavrnila zahtevo tožnika za izločitev višjega sodnika – svetnika A. A. in višje sodnice – svetnice B. B. iz odločanja v zadevi Pdp 457/2014. Ugotovila je, da v zahtevi uveljavljani razlogi za izločitev ne predstavljajo izločitvenih razlogov po določbi 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Okoliščina, da sta sodnika kot sodnik poročevalec in predsednica senata sodelovala pri odločanju v zadevi Pdp 278/2014, zoper isto toženo stranko, sama po sebi ni razlog za izločitev, oziroma razlog, ki bi utemeljeval prepričanje, da sodnika ne odločata nepristransko. Sodniku poročevalcu je bila zadeva Pdp 457/2014 dodeljena po vrstnem redu pripada zadev, kot zakonitemu sodniku po določbah 14. in 15. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in 160. člena Sodnega reda (v nadaljevanju SR). Senati so v skladu z določbo 71. člena ZS in 156. člena SR določeni z Letnim razporedom dela. Zato je razumljivo, da je bila zadeva dodeljena sodniku poročevalcu A. A. obravnavana pred senatom, ki je bil določen z Letnim razporedom dela za leto 2014 in Letnim razporedom dela za leto 2015. 2. Zoper sklep se pritožuje tožnik in navaja, da je obrazložitev pomanjkljiva in ne odraža resničnega dejanskega stanja. Zaradi sodelovanja sodnikov pri odločanju v zadevi Pdp 278/2014, v kateri je višje sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v škodo tožeče stranke – delavca, tožnik meni, da bosta tudi v predmetnem delovnem sporu pristranska in pod vplivom odločitve v tej drugi zadevi. Seznanila sta se namreč z ravnanjem tožene stranke – delodajalca in si na ta način izoblikovala stališče o ravnanju tožene stranke pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri katerem bi lahko vztrajala tudi v obravnavani zadevi. Po prepričanju tožnika bo sodnik poročevalec primer predstavil in vodil pristransko, enako pristransko pa bo v postopku odločanja sodelovala tudi sodnica. Tožnik še meni, da je nenavadno, da zadevo obravnavajo isti sodniki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odklonitveni razlog za izločitev sodnika je z generalno klavzulo opredeljen v 6. točki 70. člena ZPP – če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika.

5. Bistvo tožnikovega predloga za izločitev in pritožbe je sodelovanje v pritožbenem senatu, in sicer kot sodnik poročevalec in predsednica senata v zadevi Pdp 457/2014. V navedeni zadevi je tožnikov bivši sodelavec C. C. vložil tožbo zoper bivšega delodajalca D. D. zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Sodišče druge stopnje je opravilo pritožbeno obravnavo, ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek tožnika v celoti zavrnilo, pritožbo tožnika pa zavrnilo.

6. Stališča, ki jih zavzame sodnik (ali senat) v posameznih zadevah, ne morejo biti odklonilni razlog za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP in se, kot pravilno navaja tudi začasna predsednica Višjega delovnega in socialnega sodišča v izpodbijanem sklepu, presojajo v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Tudi zaskrbljenost tožnika zaradi morebitne neugodne rešitve pritožbe zanj ne predstavlja izločitvenega razloga.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo.