Jedro

Tudi v postopkih dopuščene revizije Vrhovno sodišče odloča o posamičnem sporu, zato presoja le tista pravna vprašanja, ki so odločilna za odločitev v zadevi, ne daje pa svetovalnih pravnih mnenj.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 374 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka je s tožbo, vloženo 18. 8. 2010, od tožene stranke kot poslovodje družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, zahtevala povračilo škode, ker ni izvedla ukrepov finančnega prestrukturiranja oziroma ker ni predlagala začetka stečajnega postopka in so zato terjatve tožeče stranke do družbe v višini 4.309,51 EUR ostale nepoplačane. Neporavnani dolgovi družbe so se nanašali na terjatve tožeče stranke iz leta 2006 ter zamudne obresti v zvezi s terjatvami iz leta 2005. 2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za plačilo 4.309,51 EUR z zamudnimi obrestmi ugodilo. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je na predlog tožene stranke s sklepom III DoR 113/2013 z dne 7. 1. 2014 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj s tem, ko pri presoji odgovornosti poslovodje na podlagi določbe 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) nista upoštevali triletnega zastaralnega roka za zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb, zmotno uporabili materialno pravo.

4. Po dopustitvi revizije je tožena stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

Ugotovljeno dejansko stanje

6. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: - Tožena stranka je bila do 11. 3. 2009 direktorica družbe z omejeno odgovornostjo (K., d.o.o., v nadaljevanju družba).

- Tožeča stranka je v obdobju od maja do oktobra 2006 družbi dobavila blago in ji na tej podlagi izdala vtoževane račune v vrednosti 4.219,81 EUR, pri čemer je najstarejša terjatev zapadla v plačilo 21. 6. 2006. Zamudne obresti od že poravnanih obveznosti družbe so znašale 89,70 EUR.

- Družba je postala trajneje nelikvidna in s tem insolventna s 30. 6. 2006. Tožena stranka je neuspešno poskušala sanirati stanje v družbi. Začetka stečajnega postopka ni predlagala. Z dopisom z dne 15. 9. 2008 je tožena stranka kot direktorica družbe tožeči stranki predlagala poravnavo dolga družbe.

- Družba je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije s sklepom Okrožnega sodišča v Celju Srg 2009 /29083 z dne 15. 10. 2009. Revizijske navedbe

7. Tožena stranka v revizija navaja, da lahko upnik v enoletnem roku iz desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP zahteva povrnitev škode od članov poslovodstva le v zvezi z obstoječimi terjatvami, ki jih ima zoper dolžnika, ki je bil izbrisan, ne pa v zvezi z zastaranimi terjatvami. Meni, da ne more biti odgovorna za terjatve iz gospodarskih pogodb, ki so zoper izbrisano pravno osebo že pred vložitvijo tožbe zastarale. Pravica zahtevati povrnitev škode od članov poslovodstva upnika ne odvezuje obveznosti pravočasno terjati izpolnitev obveznosti od svojega dolžnika - pravne osebe. Triletni rok glede zastaranja terjatev iz gospodarskih pogodb se ne more podaljšati še za eno leto na štiri leta ali celo po izbrisu pravne osebe ponovno oživeti in nato teči še eno leto.

Presoja utemeljenosti revizije

8. Revizija ni utemeljena.

9. Odškodninska odgovornost tožene stranke v tej zadevi se presoja po določbah ZFPPIPP, vključno z novelo ZFPPIPP-B, ki je veljala v času izbrisa družbe brez likvidacije iz sodnega registra.

10. Sodišče prve stopnje je toženkin ugovor zastaranja terjatve zavrnilo z obrazložitvijo, da je tožena stranka z dopisom tožeči stranki z dne 15. 9. 2008 pripoznala dolg in se je po 364. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zastaranje pretrgalo (13. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Sodišče druge stopnje je, kljub temu da je kot relevantno pravno podlago glede vprašanja zastaranja štelo le deseti odstavek 442. člena ZFPPIPP, pojasnilo, da dopisa tožene stranke z dne 15. 9. 2008 ni mogoče šteti za pripoznavo dolga same tožene stranke, [pač pa za pripoznavo dolga družbe]. Kot je zapisalo, iz vsebine dopisa z dne 15. 9. 2008 nedvomno izhaja, da je tožena stranka tožeči stranki predlagala poravnavo dolga družbe in ne svojega dolga; čeprav je govorila v prvi osebi, ni govorila kot dolžnica, temveč kot direktorica dolžnice (11. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje).

11. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da določba desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na zastaranje upnikovega zahtevka za povrnitev škode od članov poslovodstva izbrisane pravne osebe in na katero se je sklicevalo sodišče druge stopnje, za presojo dopuščenega vprašanja ni relevantna. Ta določba namreč ne pove ničesar o tem, ali je treba šteti med škodo, ki nastane upnikom, tudi tiste neplačane upnikove terjatve do izbrisane pravne osebe, ki so zastarale že pred vložitvijo tožbe zoper člane poslovodstva izbrisane pravne osebe.

12. V zvezi s stališčem sodišča druge stopnje, da je tožena stranka kot direktorica družbe z dopisom z dne 15. 9. 2008 pripoznala dolg družbe, v zvezi s katerim tožeča stranka uveljavlja odškodninsko odgovornost tožene stranke, revizija (razen omembe, da tožena stranka [svojega] dolga ni pripoznala) nima nikakršnih razlogov in ga torej ne izpodbija. Pripoznava dolga je razlog za pretrganje zastaranja (364. člen OZ), ki začne znova teči (369. člen OZ). To pa pomeni, da terjatev tožeče stranke do družbe, v zvezi s katero tožeča stranka uveljavlja odškodninsko odgovornost tožene stranke, ob vložitvi tožbe dne 18. 8. 2010 še ni bila zastarana. Izkaže se, da revizijski očitki tožene stranke o tem, da kot nekdanja direktorica družbe ne more odškodninsko odgovarjati za zastarane terjatve tožeče stranke do izbrisane družbe, niso pomembne za odločitev o reviziji. Na vprašanje, ali je treba šteti med škodo, ki nastane upnikom, tudi tiste neplačane upnikove terjatve do izbrisane pravne osebe, ki so zastarale že pred vložitvijo tožbe zoper člane poslovodstva izbrisane pravne osebe, tako ni treba odgovarjati, saj v obravnavanem primeru takšnih zastaranih terjatev ni bilo. Tudi v postopkih dopuščene revizije Vrhovno sodišče odloča v posamičnem sporu, zato presoja le tista pravna vprašanja, ki so odločilna za odločitev v zadevi, ne daje pa svetovalnih pravnih mnenj.(1) Vrhovno sodišče se zato do revizijskih očitkov tožene stranke ni opredelilo.

Odločitev o reviziji

13. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

14. Na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP tožena stranka sama nosi svoje revizijske stroške, tožeči stranki pa mora upoštevaje Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015) povrniti nagrado za postopek (Tar. št. 3300) in pavšalni znesek stroškov (Tar. št. 6002).

Op. št. (1): Primerjaj sodbo VS RS III Ips 59/2010 z dne 7. 9. 2010, sodbo III Ips 89/2010 z dne 13. 9. 2011, sklep III Ips 23/2012 z dne 22. 1. 2013 in sklep III Ips 56/2011 z dne 21. 5. 2013.