Up-151/98

27.1.2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 27. januarja 2000

s k l e n i l o:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp-1421/97 z dne 18. 3. 1998 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. II P-136/94 z dne 27. 3. 1997 se ne sprejme.

2.Pritožnica sama nosi svoje stroške postopka.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijanima sklepoma je bil pravnomočno zavrnjen predlog pritožnice za obnovo postopka v pravdi zaradi izpraznitve stanovanja. Pritožnica je uveljavljala obnovitveni razlog iz 9. točke 421. člena takrat veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - ZPP77): nova dejstva oziroma novi dokazi, na podlagi katerih bi bila zanjo lahko izdana ugodnejša odločba. Sodišči pa sta ugotovili, da glede na zakonsko (pravno) podlago, ki jo je bilo treba uporabiti v sporu, tudi na podlagi predlaganih novih dokazov ne bi bila izdana drugačna odločba.

2.Pritožnica izpodbija sodbe, izdane v obnovitvenem postopku.

3.Ustavno sodišče zato pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic lahko presoja navedbe pritožnice le v okviru tega postopka. To pa pomeni presojo odločitev o tem, ali je podan obnovitveni razlog, ki ga je pritožnica uveljavljala. Kot izhaja iz obrazložitve obeh izpodbijanih sodb, je pritožnica s predlaganimi novimi dokazi, dokazovala dejstvo, ki za odločitev v sporu ni bilo pravno relevantno. Sodišče prve stopnje je v obnovitvenem postopku sicer ugotovilo, da je z novimi dokazi zatrjevano dejstvo (ekonomska skupnost od pomladi 1989) izkazano, vendar to dejstvo za odločitev v sporu ni bilo pravno odločilno.

Pritožnica sicer zatrjuje kršitev človekovih pravic iz 14., 22. in 23. člena Ustave, z ničimer pa ne pojasni, v primerjavi s kom oziroma na podlagi česa naj bi bila v neenakem položaju, s čim naj bi jo sodišče v obnovitvenem postopku postavljalo v neenak položaj in tudi ne utemelji zatrjevane pristranskosti sodišča. Kolikor se pritožnica ne strinja z uporabo materialnega prava (Stanovanjskega zakona, Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. - SZ), gre za revizijski razlog. Pritožnica ne izkaže, ali je revizijo tudi vložila. V prvotni pravdi pa je bila revizija zavržena kot nedovoljena (sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips-716/95 z dne 21.12.1995), ker tožnik v tožbi ni navedel vrednosti spornega predmeta, očitno pa tudi pritožnica (v pravdi tožena stranka) take ugotovitve ni zahtevala.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Iz ustavne pritožbe je razvidno, da je pooblaščenec pritožnice priglasil stroške postopka ustavne pritožbe. Po prvem odstavku 34. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 19/94 - v nadaljevanju: ZUstS) nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače.

Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. V obravnavani zadevi ni razlogov za drugačno odločitev, zato je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senatadr. Lojze Ude