Jedro

Niti iz podatkov v upravnem spisu niti iz tožbenih navedb ne izhaja, da bi tožeča stranka na podlagi pravnega posla, sklenjenega v obliki, ki je predpisana za prenos lastninske pravice, lahko pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, ki so predmet izvršbe v izvršilni zadevi, ki teče zoper njenega partnerja. Ob takem dejanskem stanju pa tožeča stranka z ugovorom v izvršilni zadevi ne more izkazati pravice na predmetu izvršbe. Za vložitev ugovora zato nima verjetnih izgledov za uspeh oziroma je njeno pričakovanje očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Novi Gorici (v nadaljevanju tožena stranka) kot neutemeljeno zavrnilo prošnjo A.A. (v nadaljevanju tožeča stranka) za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 23. 6. 2014. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožeča stranka vložila navedeno prošnjo v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev ugovora tretjega v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Novi Gorici VL 177164/2011. Na podlagi podatkov v navedenem izvršilnem spisu, ob upoštevanju določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ter navedb tožeče stranke, tožena stranka ugotavlja, da tožeča stranka, ki v izvršilni zadevi nastopa kot tretja oseba, s svojim ugovorom zoper sklep o izvršbi, ne more uspeti. Tožeči stranki pojasnjuje, da z navedbami v izvršilnem postopku in v prošnji, ne navaja dejstev, s katerimi bi morala verjetno izkazati, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Zato tožena stranka zaključuje, da tožeča stranka nima verjetnega izgleda za uspeh v zadevi na katero se nanaša njena prošnja za brezplačno pravno pomoč. Ker je njena prošnja zaradi tega očitno nerazumna, jo je tožena stranka morala zavrniti na podlagi 24. člena v zvezi z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da so vsa dejstva, ki sta jih skupaj z dolžnikom navedla v izvršilnem postopku resnična. Pojasnjuje, da se dolžnik v navedenem izvršilnem postopku (njen izvenzakonski partner) ni izogibal plačilu dolga ter da je ona na podlagi oporoke in darilne pogodbe lastnica nepremičnin, ki so predmet izvršbe. Sama zato dovoljuje, da se v poplačilo dolga odmeri del hiše. Smiselno sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi. Navaja, da je na tožbene navedbe tožeči stranki odgovorila v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Sklicuje se na dokumente izvršilnega spisa, ki so za obravnavano zadevo v fotokopijah. Meni, da tožeča stranka na podlagi „testamenta in darilne pogodbe“ z dne 15. 5. 2009 ni mogla postati lastnica nepremičnin, ki so predmet izvršbe. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka se z izpodbijano odločitvijo ne strinja, ker meni, da je na podlagi oporoke in darilne pogodbe s katerima je njen partner, ki je dolžnik v izvršilni zadevi, nanjo prenesel nepremičnine, postala lastnica nepremičnin, ki so predmet izvršbe. Zato trdi, da je kot lastnica teh nepremičnin izkazala pravico tretjega na nepremičninah, ki so predmet izvršbe in utemeljenost ugovora, za katerega potrebuje brezplačno pravno pomoč.

V obravnavani zadevi ni sporno, da tožeča stranka in dolžnik v izvršilni zadevi na katero se nanaša prošnja tožeče stranke za brezplačno pravno pomoč, živita v izvenzakonski skupnosti in da je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik dolžnik in ne tožeča stranka. Iz podatkov v spisu Bpp 229/2014 in niti iz tožbenih navedb pa ne izhaja, da bi tožeča stranka na podlagi pravnega posla, sklenjenega v obliki, ki je predpisana za prenos lastninske pravice, lahko pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, ki so predmet izvršbe v izvršilni zadevi, ki teče zoper njenega partnerja. Ob takem dejanskem stanju tudi po presoji sodišča, tožeča stranka z ugovorom v izvršilni zadevi za katerega prosi brezplačno pravno pomoč, ne more izkazati pravice na predmetu izvršbe.

Sodišče na podlagi navedenega lahko sledi ugotovitvi tožene stranke, da tožeča stranka za vložitev ugovora nima verjetnih izgledov za uspeh oziroma je njeno pričakovanje očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Zato je tudi izpodbijana odločitev, ki temelji na 24. členu v zvezi z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP, po presoji sodišča pravilna in zakonita.

Po oceni sodišča, ki v celoti sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, tožeča stranka v tožbi ne navaja okoliščin in dejstev, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Zato je na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega v izpodbijani odločbi, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).