Jedro

Med strankama ni sporno, da je bil ob kontrolnem pregledu na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu o kontroli živali sestavljen zapisnik, ki ga je brez pripomb podpisal tudi tožnik. Na podlagi dejstev, navedenih v zapisniku, pa je upravni organ po določbi 8. odstavka 7. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike glede izračuna obtežbe z živino na kmetijskem gospodarstvu tožnika, moral upoštevati ugotovitev kontrolorja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo navedeno v uvodu sodbe, je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pod točko 3 izreka med drugim zavrnila zahtevek za kmetijsko okoljska plačila (KOP) iz zbirne vloge tožnika, za izplačilo ukrepa KOP: reja domačih živali v osrednjem območju velikih zveri (ZVE) na površini 12,46 hektarov. Iz obrazložitve izhaja, da je obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu manjša od 0,5 GVŽ/ha in je zato v skladu s 23. členom Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 in Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 (PRP 2007-2013) v letih 2007-2013 (Uradni list RS, št. 19/07, 124/07 in 21/08- v nadaljevanju Uredba KOP), zahtevek v tem delu zavrnila. Zoper navedeni zavrnilni del odločbe je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odločbo številka 33101-1440/2009/2 z dne 20. 4. 2010 kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi po navajanju predpisov, s katerimi so urejeni zahtevki za kmetijsko okoljska plačila KOP za leto 2008, pritožbeni organ ugotavlja, da je med pogoji za pridobitev plačil za ukrep KOP za ZVE v Programu PRP 2007-2013 določeno tudi, da mora biti na kmetijskem gospodarstvu obtežba 0,5 – 1,9 GVŽ/ha in da se po 23. členu Uredbe KOP, če ni izpolnjen pogoj iz te uredbe, neutemeljeni del zahtevka za podukrep KOP-a zavrne. V nadaljevanju, na podlagi podatkov, ki so bili glede površine kmetijskega zemljišča v uporabi na kmetijskem gospodarstvu ugotovljeni ob kontroli dne 18. 12. 2008 (18,60 ha), pojasnjuje, da bi ob predpisani minimalni obtežbi (0,5 GVŽ/ha) moralo imeti njegovo kmetijsko gospodarstvo najmanj 9,3 GVŽ. V zbirni vlogi je tožeča stranka navedla podatke glede staleža njenih živali, iz katerih izhaja, da znaša GVŽ na njenem kmetijskem gospodarstvu 9,7 GVŽ. Iz zapisnika o kontroli, ki je bila opravljena glede števila GVŽ pri tožeči stranki dne 3. 9. 2008, pa izhaja, da obtežba na dan kontrole na njenem kmetijskem gospodarstvu ne obsega obtežbe 0,5 GVŽ/ha. Kotrolor je v zapisniku ugotovil, da je na kmetijskem gospodarstvu 9,25 GVŽ, živine, tožnik pa je zapisnik podpisal brez pripomb. Zapisnik je v skladu z 80. členom ZUP, kot javna listina dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav. V zvezi s pritožbenimi očitki, ki se nanašajo na obtežbo, tožeči stranki pojasnjuje, da mora biti predpisana obtežba najmanj 0,5 GVŽ/ha skozi celotno obdobje in da se preverja na podlagi obrazca „B“ v zbirni vlogi, ali pa na podlagi kontrole na kraju samem. Ker se, če je bila opravljena kontrola na kraju samem, glede obtežbe upoštevajo ugotovitve kontrolorja, v tem delu pritožbena navedba ni utemeljena. V nadaljevanju pa v zvezi z navedbami, da je do zmanjšanja GVŽ prišlo zaradi napada volka, tožniku pojasnjuje, da bi moral na zapisnik ob kontroli navesti, da ugotovljeno število GVŽ ne ustreza dejanskemu stanju. Točnega števila GVŽ na dan kontrole pa sedaj samo na podlagi števila ovac, ki naj bi bile na kmetijskem gospodarstvu na dan kontrole, po presoji pritožbenega organa naknadno ni mogoče ugotoviti, ker že iz obrazca „B“ izhaja, da tožeča stranka ne redi samo ovac, ampak tudi žrebe in 2 kobili. Zato pritožbeni organ ugotavlja, da so dejstva, za katere tožeče stranka ni dokazala nepravilnosti in izhajajo iz zapisnika resnična. Ker se po 8. odstavku 7. člena Uredbe o izvedbi ukrepov za izračun obtežbe z živino na kmetijskem gospodarstvu upošteva ugotovitev kontrolorja, ob kontroli na kraju samem pa obtežba na kmetijskem gospodarstvu tožeče stranke ni dosegla meje 0,5 GVŽ/ha, je po presoji pritožbenega organa, prvostopni organ pravilno zavrnil zahtevek ZVE.

Tožnik v tožbi, s katero izpodbija odločbo z dne 22. 6. 2009, zatrjuje, da je kontrolorko ob kontroli na kraju samem dne 3. 9. 2008 zanimalo le število živali avtohtonih in tradicionalnih pasem v ukrepu PAS in ne število vseh živali. Zato se je tožnik z vsebino zapisnika strinjal, ne strinja pa se z ugotovitvijo ministrstva, da je zaradi tega izgubil pravico, da prišteje k ob kontroli ugotovljenemu številu 9,25 GVŽ še 0,75 GVŽ (5 x 0,15) za 5 ovc in 4 jagnjeta, ki mu jih je dne 21. 7. 2008 poklal volk. Meni, da napad volka šteje za višjo silo in da to pomeni opravičljiv razlog za zmanjšanje števila GVŽ. Sodišču smiselno predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožnik v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe z razlogi navedenimi v obrazložitvi odločbe organa druge stopnje. Pojasnjuje še, da je pri službi za kontrolo ponovno preveril stanje glede ugotovitve števila živali v zapisniku ob kontroli z dne 3. 9. 2008. Navedena služba je potrdila, da je kontrolor ugotavljal število vseh živali na kmetijskem gospodarstvu tožeče stranke na dan kontrole. V zvezi s tožbenimi trditvami o napadu volka, pa navaja, da je tožeča stranka že dne 21. 7. 2008 nadomestila živali, ki so bile napadene. V skladu z Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 (Uradni lit RS, št. 12/2008) se za izračun obtežbe z živino na kmetijskem gospodarstvu upošteva ugotovitev kontrolorja. Na podlagi navedenega sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka v vlogi z dne 16. 7. 2010 zatrjuje, da ve katere podatke je posredoval Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja in da ve kakšen zapisnik je podpisal. Pojasnjuje, da je število prijavljenih avtohtonih in tradicionalnih živali vedno manjše od števila vseh živali. Ovce, ki jih je poklal volk so bile avtohtone in tradicionalne pasme. Navaja, da je le-te nadomestil s petimi avtohtonimi in tradicionalnimi ovcami, ki so bile že prej v njegovem tropu. Zatrjuje, da zato, ker je bilo pet ovc manj zaradi višje sile, le-teh ni bil dolžan nadomestiti do 3. 9. 2008. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obeh odločbah navedla pravilne razloge, ki so prepričljivi predvsem v obrazložitvi odločbe organa druge stopnje. Zato sodišče v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/05 in 62/10- ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še navaja: V obravnavani zadevi je za tožnika sporna ugotovitev organa prve stopnje, o tem, da je na njegovem kmetijskem gospodarstvu le 9,25 GVŽ živali in da obtežba zato ne obsega minimalne 0,5 GVŽ/ha. Sam vztraja pri trditvi, da je bilo na dan 1. 3. 2008 na njegovem kmetijskem gospodarstvu 9,7 GVŽ živali in da se je zaradi višje sile (dne 21. 7. 2008), število živali zmanjšalo na 5. Med strankama ni sporno dejstvo, da je bil kontrolni pregled na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu opravljen dne 3. 9. 2008 in da je bil o kontroli živali sestavljen zapisnik, ki ga je brez pripomb podpisal tudi tožnik. V navedenem zapisniku je med drugim ugotovljeno, da je na dan pregleda na kmetijskem gospodarstvu 9,25 GVŽ. V njem je navedena vrsta in število vseh živali na kmetijskem gospodarstvu tožnika in tudi koeficient, ki je bil uporabljen za izračun števila GVŽ. Na teh podatkih temeljijo tudi dejstva, ki so pravno pomembna za ugotavljanje pogojev, ki so predpisani za pridobitev plačil za ukrep KOP za ZVE.

Trditev tožnika, da ob kontroli dne 3. 9. 2008 niso bile upoštevane vse živali na njegovem kmetijskem gospodarstvu, nima podlage v zapisniku, ki ga je tudi sam podpisal. V zapisniku so namreč naštete vse živali in ne le število avtohtonih in tradicionalnih živali. Očitno pa so bile v času kontrole upoštevane tudi živali, s katerimi je tožnik že pred tem nadomestil živali, izgubljene zaradi višje sile.

Ker tožnik ob kontroli dne 3. 9. 2008 ni ugovarjal ugotovljenemu številu GVŽ, čeprav je bilo to drugačno od števila GVŽ, kot ga je sam navedel v zbirni vlogi, se sodišče strinja s stališčem, ki ga je torej tožena stranka zavzela v drugostopni odločbi, torej da samo na podlagi podatka o številu ovc, ki so bile na tožnikovem kmetijstvu ob kontroli, ni mogoče naknadno ugotoviti drugačnega števila GVŽ na dan kontrole kot je bilo ugotovljeno v zapisniku z dne 3. 9. 2008. Po presoji sodišča je na podlagi dejstev navedenih v zapisniku o kontroli z dne 3. 9. 2008, upravni organ prve stopnje po določbi 8. odstavka 7. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike glede izračuna obtežbe za živino na kmetijskem gospodarstvu tožnika, moral upoštevati ugotovitev kontrolorja. Prav zaradi dejstev, ki so ugotovljena v zapisniku z dne 3. 9. 2008, je po oceni sodišča zmotno stališče tožnika, ki meni, da zaradi okoliščin na katere se sklicuje v tožbi in v pripravljalni vlogi, število GVŽ v izpodbijani odločbi ni pravilno ugotovljeno.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega v izpodbijani odločbi, ki je pravilna in zakonita, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena ZUS-1.