Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas.
Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdita.
**O pritožbi zoper sklep z dne 19. 4. 2021**
1. S tem sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za obročno plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo VI P 1493/2019 z dne 24. 9. 2020. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka (v nadaljevanju toženka). Sodišču očita, da jo v obrazložitvi prikazuje kot nekoga, ki noče plačati in zamolči cel kup dejstev. Sodišče navaja, da je solastnica nepremičnine, vendar ne pove, da je hiša obremenjena z izvršbo Banke X d. d. in da je lastnica osebnega vozila Kia ..., kar ni res, ker je lastnik vozila Leasing d. o. o. Tudi če bi bilo vse res, do tega kapitala ni mogoče dostopati v roku za plačilo sodne takse. Le teoretično je res, da je njena pokojnina 1.981,43, ker je obremenjena z izvršbami in dejansko znaša 742,57 EUR. Znesek takse 225 EUR predstavlja že skoraj tretjino razpoložljivega zneska in precejšnje zmanjšanje sredstev za preživljanje. Zahteva izločitev sodnice.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V skladu s prvim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: družinski člani). Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas (drugi odstavek 11. člena ZST-1).
5. Na podlagi ugotovitev: - da toženka živi v samostojnem gospodinjstvu na naslovu A.; - da je vpisana v zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin kot lastnica nepremičnine v k. o. A., katere ocenjena vrednost na dan 31. 3. 2020 znaša 122.627 EUR (in kjer ima toženka prijavljeno stalno prebivališče) ter kot solastnica nepremičnin do ½ na naslovu B. v Ljubljani, katerih skupna ocenjena vrednost na dan 31. 3. 2020 znaša 406.194,63 EUR (glede na delež 203.097,32 EUR) in kjer ima toženka prijavljeno začasno prebivališče ter - da je toženka v obdobju zadnjih 6 mesecev prejela dohodke iz naslova pokojnine v povprečju 1.981,43 EUR, kar bistveno presega višino dvakratnega minimalnega dohodka (804,36 EUR) je sodišče prve stopnje zaključilo, da bo toženka plačilo sodne takse v višini 225 EUR zmogla v enkratnem znesku, ne da bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
6. Pritožbene navedbe tega zaključka ne morejo omajati. Vrednost tožničinih nepremičnin občutno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (19.304,64 EUR). Nihče ne pričakuje, da bi morala toženka v 8 dneh prodati ali oddati nepremičnino za plačilo sodne takse, vendar je toženka lastnica oziroma solastnica dveh nepremičnin visoke vrednosti, pri čemer niti ne pojasni, v kateri živi in zakaj ena od njiju ne predstavlja vira dohodka. Zgolj dejstvo, da je nepremičnina na B. v Ljubljani obremenjena s hipoteko, ne predstavlja zadostnega razloga, da sodišče slednje ne bi upoštevalo pri ugotavljanju pogojev za obročno plačilo takse. Poleg tega toženka ne pojasni višine terjatve, ki je zavarovana s hipoteko.
7. Toženka namesto pokojnine 1.981,43 EUR zaradi številnih izvršilnih postopkov prejme le 673,84 EUR. Čeprav je treba upoštevati likvidnostno stanje, tudi po presoji pritožbenega sodišča glede na vse ostale ugotovljene okoliščine, toženka ni izkazala, da bodo s plačilom sodne takse v višini 225 EUR njena sredstva za preživljanje do te mere zmanjšana, da bi bila upravičena do obročnega plačila takse. Po plačilu takse ji bo za preživljanje še vedno ostalo 448,84 EUR, kar je več kot znaša minimalni dohodek, poleg tega pa toženka ni ponudila nobenih trditev, koliko mesečno porabi za preživljanje. Instituti oprostitve, odloga in obročnega plačila takse so namenjeni le najbolj socialno ogroženim posameznikom (kar toženka ni), zato je treba pogoje presojati restriktivno.
8. Brezpredmetna je pritožbena graja ugotovitve sodišča prve stopnje, da toženka ni lastnica osebnega vozila, ker ga sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo (četrta alineja 6. točke obrazložitve).
**O pritožbi zoper sklep z dne 15. 2. 2022**
9. S tem sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo toženkin predlog za oprostitev, podrejeno obročno plačilo sodne takse za pritožbo1. 10. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila toženka. Navaja, da je avto v lasti leasing hiše, nepremičnina v Ljubljani pod hipoteko, dejanski del pokojnine pa le 76 % minimalne plače, to je 821 EUR. Je upokojenka, ki živi s sinom, ki je trenutno brez službe in prejema denarno socialno pomoč. Prosi, da se zadeva še enkrat pogleda.
11. Pritožba ni utemeljena.
12. Sodišče je na podlagi pravilnih materialno pravnih izhodišč ponovno ugotavljalo premoženjsko stanje toženke. Glede lastništva nepremičnin je ugotovilo enako stanje kot je navedeno v drugi alineji 5. točke obrazložitve tega sklepa. Avta ni upoštevalo, ker je ugotovilo, da je lastnik Leasing d. o. o., glede pokojnine pa je ugotovilo, da znaša 2.019,27 EUR mesečno. Glede na višino dolžne sodne takse, ki je 33 EUR je povsem neutemeljeno sklicevanje toženke na to, da je njena dejanska pokojnina le 821 EUR. Znesek 33 EUR bo nedvomno lahko plačala brez škode za lastno preživljanje tudi v primeru, če z njo živi sin, ki prejema denarno socialno pomoč.
13. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je obe pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
1 Gre za pritožbo zoper sklep, s katerim je bila kot prepozna zavržena toženkina pritožba zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev sodnice.