Jedro

Odločanje o izločitvi dokazov na predobravnavnem naroku.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega P.L., pritožba zagovornikov obdolžene B.C. in pritožba zagovornika M.L. se zavrnejo kot neutemeljene.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje 21. 12. 2016 zavrnilo predloge obdolženega P.L., obdolžene B.C. in obdolženega M.L. za izločitev izvedenskega mnenja V. K. z dne 20. 4. 2015, nato predloga obdolžene B.C. in obdolženega M.L. za izločitev vseh listin, pridobljenih od zavarovalnic ter predlog obdolžene B.C. za izločitev dvanajstih uradnih zaznamkov policista SDT Specializiranega oddelka in osmih uradnih uradnih zaznamkov istega policista, katerih izločitev je predlagal M.L.. To je bilo storjeno s sklepom I K 87012/2010. 2. Zoper sklep so se pritožili zagovorniki vseh treh obdolženih. Zagovornik obdolženega P.L. se je pritožil zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da navedeno izvedensko mnenje iz spisa izloči. Zagovorniki obdolžene B.C. so se pritožili, kot so zapisali, iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi. Zagovornik obdolženega M.L. se je pritožil zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zavzema se za spremembo sklepa, po kateri naj pritožbeno sodišče predlagane dokaze iz spisa izloči. 3. Pritožbe niso utemeljene.

4. Zagovornik obdolženega P.L. uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka podrobneje ni opredelil. Po pritožbeni obrazložitvi pa je v delu razbrati, da ima v mislih bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter v preostalem, da se ne strinja z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, ki so predmet drugega pritožbenega razloga. Ne glede na to, pritožnik v obeh primerih prezre, da se sodba ne sme opirati na izvedenčevo mnenje le ob pogojih iz prvega odstavka 251. člena ZKP in da je samo tedaj po drugem po drugem odstavku 83. člena ZKP predvidena njegova izločitev iz spisa. Pritožbena zatrjevanja o kršitvi drugega odstavka 5. člena ZKP, ker da se obdolženi ni mogel seznaniti z listinami, ki jih lahko sodišče kasneje samo pridobi, se tako izkažejo za odvečna, kažejo pa tudi, da pritožnik dodatnih razlogov v 4. točki obrazložitve sklepa ni pravilno razumel. Po teh ne gre za to, da bi sodišče neobstoječe in nezakonite dokaze nadomeščalo z dokazi iz druge kazenske zadeve, ampak za dokazni pomen, ki ga izvedensko mnenje sicer ima v kazenskem postopku, in kaj vse bodo stranke ter sodišče v konkretni zadevi smeli storiti, da bodo ugotovitve iz mnenja preizkušene.

5. Kot rečeno, so pri zgornjem posredi dodatni razlogi, medtem ko se temeljni razlogi za odločitev sodišča prve stopnje nahajajo v 3. točki obrazložitve sklepa. Pritožbeno sodišče se z obojimi v dejanskem smislu strinja, pri čemer dodaja le, da niti objektivno ni videti ovir, da že med zbiranjem obvestil ne bi mogle/smele biti pridobljene določene listine. Še zlasti tedaj, ko tisti, ki te listine ima, izročitvi ne nasprotuje, in ko torej policiji sploh ni treba ravnati prisiljujoče ali tako, da bi bilo treba zaseg listin dodatno formalizirati.

6. Zagovorniki obdolžene B.C. so uveljavljane pritožbene razloge, z izjemo kršitev kazenskega zakona, specificirali šele na koncu pritožbene obrazložitve, kjer je navedeno, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo odločilnih dejstev glede zavarovanja zaseženih spisov, da je zmotno uporabilo relevantne določbe ZKP, ki določajo način pridobitve posameznih dokazov ter da je pri presoji predloga za izločitev dokazov napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

7. S prvo navedbo pritožniki neposredno uveljavljajo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, pri čemer prezro obširne razloge iz že omenjene 3. točke obrazložitve sklepa, v katerih se je sodišče prve stopnje opredelilo do vsega, o čemer je v zvezi s predlagano izločitvijo listin odločilo. Še več, gre kot rečeno za temeljne razloge, ki jim nato v 4. točki obrazložitve sklepa sledijo dodatni razlogi, s katerimi je bila zavrnitev navedenega predloga v argumentacijskem smislu sklenjena. Uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka zato ni podana.

8. Z drugo navedbo pritožniki posredno uveljavljajo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, s tem da relevantnih določb ZKP, ki bi naj bile zmotno oziroma nepravilno uporabljene, kot prava vešči procesni udeleženci niso konkretizirali. Če so imeli v mislih 148., 220. in 222. člen ZKP, kot je to smiselno razbrati iz pritožbene obrazložitve, je opozoriti, da ne gre za določbe, ki bi bile uporabljene s strani sodišča prve stopnje, ampak za določbe, ki so bile po tem sodišču tolmačene. Če pa so pritožniki mislili na uporabljeni drugi odstavek 285.e člena ZKP, kot izhaja iz uvoda sklepa, bi morali pritožbeno obrazložitev temu primerno oblikovati ter hkrati utemeljiti vzročno zvezo s konkretno ali mogočo nepravilnostjo oziroma nezakonitostjo sklepa. Navedenega niso storili, pa zato pritožbeno sodišče glede na ozko predpisane meje iz tretjega in petega odstavka 402. člena ZKP, pritožbe v tem delu ni preizkusilo.

9. Neugotovljenih dejstev pritožniki v pritožbeni obrazložitvi znova niso konkretizirali, zmotno pa so bila ta dejstva po njihovem ugotovljena zato, ker vsebina zaseženih (zavarovalniških) map ni bila specificirana. Mape, kot predmeti, ki bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku, tako niso bile pravilno zavarovane in kot takšne pri izdelavi izvedenskega mnenja ne bi smele biti uporabljene. Še zlasti velja to za fotografije, katerih izvor je neznan, medtem ko se fotografije v izvedenskem mnenju po številu ne ujemajo s fotografijami, ki so bile po podatkih spisa posnete pri posamezni prometni nesreči. Končno, odločilna dejstva niso bila pravilno ugotovljena niti v zvezi z uradnimi zaznamki, ki jih je sestavil kriminalist M.S., saj tedaj ni več zbiral obvestil, ampak je že opravljal oglede krajev dejanj, ki tedaj kot procesna dejanja niso smela biti opravljena.

10. Predmet izločitve niso katerikoli dokazi, temveč (le) dokazi in obvestila iz drugega odstavka 83. člena ZKP, za katere je v zakonu določeno, da sodba nanje ne sme biti oprta. Kdaj sodba ne sme biti oprta na izvid in mnenje, je določeno v prvem odstavku 251. člena ZKP. Teh okoliščin pritožniki v predlogu za izločitev izvedenca cestnoprometne stroke, kot sedaj v pritožbeni obrazložitvi niso navajali, pa so tako vsa povzeta pritožbena prizadevanja dejansko brezpredmetna. Pri ugotovljenem pritožbeno sodišče vztraja tudi ob možnosti, da so se pritožniki v predlogu vsebinsko sklicevali na dokaze imenovane „sadeži z zastrupljenega drevesa“, saj niti ti kot predmet izločitve v zgornji določbi niso predvideni. Sploh pa, kot je to bilo že obrazloženo v zvezi s pritožbo zagovornika obdolženega P.L., so bile mape, pridobljene med zbiranjem obvestil po prostovoljni izročitvi, ki dodatne formalizacije zasega ne utemeljuje. Vse drugo je po pravilnih razlogih sodišča prve stopnje stvar preizkušanj na glavni obravnavi in morebitne dopolnitve izvedenskega mnenja, ki je lahko zato kvečjemu nepopolno in ne že procesno pravno prepovedano.

11. Zgornja ugotovitev o omejenem številu dokazov, ki so predmet izločitve, velja še za uradne zaznamke, sestavljene po kriminalistu M.S.. So del poizvedbene dejavnosti po drugem odstavku 148. člena ZKP in ne že, kot to pravilno izhaja iz razlogov sklepa, nujna preiskovalna dejanja, ki smejo biti opravljena ob izpolnjenih pogojih iz 164., 165. ter 166. člena ZKP, in ki morajo biti zapisniško beležena. Pa še tedaj v primeru katerekoli kršitve, v ZKP ni nikjer določeno, da se sodba na takšne zapisnike ne bi smela opirati in da bi zato morali biti ti zapisniki iz spisa izločeni.

12. Zagovornik obdolženega M.L. uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, pri čemer prezre, da ne gre za fazo postopka s sodbo, ko bi se ta opirala na izvedensko mnenje izvedenca cestno prometne stroke in ne na uradne zaznamke, sestavljene po kriminalistu M.S.. Navedena bistvena kršitev določb kazenskega postopka je tako v fazi pred izdajo morebitne sodbe dejansko brezpredmetna. Drugače je glede uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je pritožnik kot prava vešč procesni udeleženec ni konkretiziral in še manj obrazložil zahtevani vpliv na pravilnost in zakonitost sklepa. Neznane pritožbene podlage pa pritožbeno sodišče, kljub znanemu pritožbenemu razlogu ne more preizkusiti.

13. Podobno kot zgoraj pri uveljavljani bistveni kršitvi določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, pritožnik neugotovljenih odločilnih dejstev ni konkretiziral. V pritožbeni obrazložitvi se zgolj osredotoča na pravilnost presoje odločilnih dejstev v zvezi s pridobljenim izvedenskim mnenjem izvedenca cestno prometne stroke in glede ravnanj kriminalista M.S.. Pri prvem bi preiskovalni sodnik ne smel naložiti izvedencu pridobivanja listin, ker bi se te že morale nahajati v spisu, sploh pa je bilo izvedensko mnenje izdelano na podlagi tistih fotografij, ki jih v spisu ni. Ravnanja kriminalista M.S. so bila po pritožbeni obrazložitvi napačno ocenjena zato, ker so bila vsebinsko opravljena kot nujna preiskovalna dejanja in ne kot poizvedovalna dejanja po 148. členu ZKP.

14. Ker se povzeta pritožbena prizadevanja v tem delu ne razlikujejo veliko od že ocenjenih pritožbenih prizadevanj zagovornikov obdolžene B.C., pritožbeno sodišče ne more storiti drugega kot znova opozoriti na omejen obseg dokazov, ki se morajo po drugem odstavku 83. člena ZKP izločiti, kakor tudi na posebej predpisane pogoje, ki morajo biti zato pri posameznem dokazu izpolnjeni. Ko torej pritožnik smiselno zahteva izločitev izvedenskega mnenja izvedenca cestnoprometne stroke, prezre posebej predpisane pogoje v prvem odstavku 251. člena ZKP, saj jih v pritožbeni obrazložitvi niti posredno ne omenja, medtem ko zapisnik o procesno sicer nepravilno opravljenem ogledu kraja dejanja v nobenem primeru ni predmet izločitve. Pomeni, da tudi v primeru, če bi bila ravnanja kriminalista M.S. ocenjena kot nujna preiskovalna dejanja, sestavljenih uradnih zaznamkov ne bi bilo treba izločiti iz spisa in še manj tedaj, ko so bila po sodišču prve stopnje pravilno ocenjena kot del poizvedbenih dejanj iz prvega in drugega odstavka 148. člena ZKP.

15. Po zgornjem, in ker pritožbeno sodišče v pritožbenih obrazložitvah ni zasledilo ničesar več, do česar bi se moralo posebej opredeliti, je o pritožbi zagovornika obdolženega P.L., zagovornikov obdolžene B.C. in zagovornika M.L., odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP.

16. Če bo za obdolžence nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev posameznega obdolženca po tarifni številki 74013 v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.