Jedro

Pritožbeno sodišče se načeloma strinja, da je v korist mladoletne A. A., da obiskuje vrtec v kraju svojega prebivališča, vendar pa je potrebno pri tem ugotavljati paleto vseh konkretnih okoliščin, nenazadnje tudi okoliščino, ali sprememba kraja vrtca poseže v sklenjeno sodno poravnavo glede izvajanja stikov mladoletne A. A. z očetom. Vendar v tej fazi postopka sodišče še ne odloča o predlogu za prepis otroka v drug vrtec, temveč odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, kjer sodišče ugotavlja le, ali je deklica zaradi nastale situacije tako ogrožena, da ni mogoče čakati na pravnomočen zaključek postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, na podlagi katere naj bi se nasprotnemu udeležencu naložilo, da poda soglasje k izpisu mladoletne A. A. iz vrtca B. ter ji s tem omogoči vpis v nov vrtec, ki bo v bližini njenega doma (I. točka izreka sklepa). Sklenilo je še, da bo o stroških v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe odločeno s končnim sklepom (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 pritožuje predlagateljica.

Meni, da sodišče ni upoštevalo mnenja CSD z dne 8. 12. 2023 v delu, da bo podana ogroženost otroka, če mati po zaključku materinskega in starševskega dopusta ne bi imela varstva za mld. A. A., kljub temu, da je mnenje štelo za izpovedbo osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. CSD je v mnenju tudi dodal, da obstaja posredna ogroženost mladoletne A. A. zaradi stiske matere zaradi plačevanja vrtca, ki ga mladoletna A. A. ne obiskuje.

Predlagateljica je po končanem porodniškem dopustu sklenila novo delovno razmerje. Zaradi narave dela deklice ne more voziti v vrtec B. Vožnja na relaciji C. - D. je ne samo obremenjujoča za deklico, temveč je vožnja običajno precej daljša, v primeru gostejšega prometa tudi več kot eno uro. Predlagateljica trenutno nastalo situacijo rešuje na način, da njen sedanji mož občasno jemlje dopust ter mladoletno A. A. vozi v varstvo k materi predlagateljice, prav tako pri varstvu občasno pomagajo njegovi starši, vendar pa gre za začasno rešitev, nikakor pa predlagateljica na ta način ne more rešiti nastale situacije, ko je deklica ostala brez vrtca. Neživljenjsko ter tudi izjemno obremenjujoče za otroka je, da bi starši otroka, ki je ostal brez vrtca v kraju bivanja, otroka vozili v tudi po eno uro oddaljene vrtce.

Poleg dejstva, da mora predlagateljica plačevati vrtec, ki ga deklica ne obiskuje, mora plačevati tudi dodatne stroške za iskanje vsakodnevnega varstva, kar predstavlja veliko psihično stisko tako za predlagateljico kot tudi za mladoletno A. A. 3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve določb postopka, kot mu to nalaga drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče v postopku ni zagrešilo niti uveljavljanih niti tistih absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti ter je glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava sprejelo pravilno odločitev.

6. Udeleženca postopka sta 16. 9. 2021 sklenila sodno poravnavo, na podlagi katere je bila mladoletna A. A. zaupana v varstvo in vzgojo materi, očetu pa določeni stiki in preživnina. A. A. ima pri materi prijavljeno stalno prebivališče in pri njej tudi dejansko prebiva. Deklica je vpisana v vrtec B., v kraju, kjer je do razhoda bivala družina in kjer prebiva nasprotni udeleženec, njegovi starši ter mati predlagateljice. Otrok je vrtec B. obiskoval od septembra 2021 do konca marca 2022. Predlagateljica je 11. 4. 2022 vložila predlog za prepis otroka v vrtec v kraju svojega prebivališča. Nasprotni udeležence je sprožil postopek zaradi predodelitve mladoletne A. A. v varstvo in vzgojo njemu, določitve stikov in plačila preživnine (II N 189/2022). Predlagateljica je 29. 11. 2023 vložila predlog za izdajo začasne odredbe. V predlogu je navedla, da bo deklica zaradi trenutnega položaja ostala brez vrtca, kar je otrokova osnovna pravica, zaradi česar je prikrajšana za socializacijo, ki je pri njeni starosti nujno potrebno za normalen razvoj otroka.

7. Med staršema mladoletne A. A. torej obstaja nesoglasje o tem, v katerem kraju naj mladoletna A. A. obiskuje vrtec. Nasprotni udeleženec želi, da bi mladoletna A. A. ostala vpisana v vrtec B., ki ga je že obiskovala, medtem ko predlagateljica želi vpisati mladoletno A. A. v vrtec v kraju, kamor se je z otrokom preselila.

8. Pritožbeno sodišče se sicer načeloma strinja, da je v korist mladoletne A. A., da obiskuje vrtec v kraju svojega prebivališča, vendar pa je potrebno pri tem ugotavljati paleto vseh konkretnih okoliščin, nenazadnje tudi okoliščino, ali sprememba kraja vrtca poseže v sklenjeno sodno poravnavo glede izvajanja stikov mladoletne A. A. z očetom. Vendar pa v tej fazi postopka sodišče še ne odloča o predlogu za prepis otroka v drug vrtec, temveč odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, kjer sodišče ugotavlja le, ali je deklica zaradi nastale situacije tako ogrožena, da ni mogoče čakati na pravnomočen zaključek postopka.2

9. Ključno vprašanje, na katerega je v tej fazi postopka moralo odgovoriti sodišče je, ali je s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost mladoletne A. A., ker ne obiskuje vrtca v kraju svojega prebivališča. 10. S tem, da mladoletna A. A. ne obiskuje vrtca v kraju svojega prebivališča, še ni ogrožena. Prav tako ni ogrožena, ker mora predlagateljica plačevati vrtec, čeprav ga deklic ne obiskuje, kar naj bi pri predlagateljici sprožalo napetosti in neprijetna čustva. Čeprav po mnenju pritožbenega sodišča za konkretno odločitev o predlogu za prepis otroka v drug vrtec posebno strokovno znanje ni potrebno, se je prvo sodišče med drugim pravilno oprlo in interpretiralo mnenje Centra za socialno delo3 z dne 8. 12. 2023, iz katerega jasno izhaja, da zaradi neobiskovanje vrtca mladoletna A. A. ni neposredno ogrožena, saj obstajajo različne možnosti in oblike varstva predšolskih otrok. V nadaljevanju CSD res navede, da bi bila mladoletna A. A. lahko ogrožena, če mati po zaključenem materinskem in starševskem dopustu ne bi imela varstva za hčerko, vendar pa gre za neko bodočo negotovo dejstvo, ki ga predlagateljica ni konkretizirala niti do izdaje izpodbijanega sklepa niti v pritožbi. Njeno sklicevanje na mnenje CSD o hipotetični ogroženosti pa ne zadostuje. V pritožbi se sicer sklicuje na naravo dela in delovnik, vendar pa konkretno ne navede, kakšna je narava njenega dela, da bi ji bila onemogočena vožnja mladoletne A. A. v vrtec, v katerega je vpisana, niti ne navede kraja zaposlitve.4

11. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je vožnja na relaciji C. - D. (45 minut v eno smer) za deklico lahko obremenjujoča, vendar pa ni ogrožujoča. Pravilno je poudarilo, da okoliščina, da se mora otrok vsak dan voziti dlje časa do vrtca ni povsem neobičajna, saj so k temu prisiljeni npr. tudi otroci iz oddaljenih krajev ali otroci, katerih starši so zaposleni v drugem kraju, kamor vozijo tudi otroke. Da mladoletna A. A. ne obiskuje vrtca, kamor je vpisana, je odločitev predlagateljice in zgolj dejstvo, kot je pravilno opozorilo sodišče prve stopnje, da je vrtec oddaljen, ne pomeni, da mladoletna A. A. vrtca ne more obiskovati.

12. Glede na navedeno se pritožba predlagateljice izkaže za neutemeljeno, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 V nadaljevanju ZPP. 2 Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala posledica storitve ali opustitve staršev, ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena Družinskega zakona, v nadaljevanju DZ). 3 V nadaljevanju CSD. 4 Predlagateljica zgolj navede, da je z dnem 3. 1. 2024 nastopila z novim delom ter da zaradi narave dela deklice ne more voziti v vrtec, ker ji tega delovnik ne dopušča.